bellum omnium contra omnes

Fašizem in dragulj koprske humanistike

2010-07-07T12:35:00.002+02:00

O ("študentskih") demonstracijah

2010-06-21T15:00:00.000+02:00

I can't excape myself

2009-12-31T03:28:00.000+01:00

Aletheia

2009-12-31T03:17:00.002+01:00

Zanemaril sem bloganje. Da.

Ha, spet v akciji. Sartre, Gnus, prebral in dostojno naštudiral. Zelo bolje razumem, pa čeravno sem potreboval 5 ur, da sem napisal 604 besede na temo eksistencializma. K osebi...

Jutri bom spisal analizo do konca, zadnje popravke vnesel tekom vikenda, ko se bom posvečal finalnim delom seminarja iz filozofije vzgoje.

Blodim.

Raztresen sem, nekoliko naključen, čustvujem: ljubim, sovražim. Predvsem prvo.

Jutri bi najraje bil doma, ker se mi zdi, da bo stanovanje prazno. Tudi z mano bi ostalo prazno, ker verjetno nebi delal... Bom pa zato v Izoli sarmiral in narezkoval v fini in srednje ozki družbici. Z njo bom, to je važno.

Raztresen...

24 metrov / novice noči

2009-06-09T06:33:00.002+02:00

Hja... Stara težava, ki jo posedujem. Ni se mi uspelo naučiti ene preklete zgodovine nove Evrope; kot da bi bila stvar preveč simpl za mojo izprijeno glavo :?
Urgentno razčistiti zadeve sam s sabo, kajti invazija za biti je datirana 8.septembra. Toliko o treznosti... Odgovoren do sebe je bit težje kot odgovoren do vseh ostalih(poketepok?!). Moja rit je trenutno polna biksranja: prepoznavam svoje neodgovorno ponašanje tičoč se dane teme, ki se je ponovila že drugič in čas je, da naredim poteze primerne tej ugotovitvi: grem v knjižnico po knjigo!

Ob 12:30 grem na radio, potem me čaka ponovitev za drugi izpit za katerega študij je štimal dostojno in ga pričakujem opravljenega.

Danes se bom, malo, kazensko maltretiral in si bom skušal omejevat misel nanjo... Odlaufal kakšnih osem kilometrov, iz čiste jeze do samega sebe... Mogoče bom celo Bacha poslušal!

Gospa Soseda se je spokojno sprehodila po stopnicah, nebo je polno žvrgolečih pikic; in medtem ko razmišljam kaj je bolj plastično, golob ali nadstrešek po katerem le-ta stopiclja, prebiram nekaj o reifikaciji...

O normalnem, ki predpostavlja nenormalno.

2009-06-05T09:27:00.000+02:00

Četudi se ne ve natančnega odgovora, pa v celoti zadošča že zavest o vprašanju. Hrbtenica ni zato, da jo upogibamo; kot tudi kolena niso, da na njih klečimo – lahko pa hodimo pokonci z jasno, artikulirano mislijo…

MAR MIRNO SPIŠ EVROPEJEC?

2009-06-04T12:29:00.001+02:00

OKROGLA MIZA V KLUBU CANKARJEVEGA DOMA

V petek, 5. junija 2009, ob 19. uri.

Javljamo se iz neposredne bližine vazalsko brbotajočega kotla kravjih kupčij. Dvigujemo pogled … Kolektivne sanje – bodo. Črni biseri – bodo. Tovarišica z nageljnom – bo. Tovariš knjigovodja − bo. Metafora − bo. Varčevanje z energijo − bo. Čokoladni preliv − bo. Zgodovinski spomin − bo. Splošna katastrofa − bo. Kompromis z upognjeno hrbtenico − bo. Dom kulture − bo. Olimpijski sneg − bo. Brezpogojne kapitulacije − ne bo. Dovolj je.

Kako sploh lahko ponovno in pravzaprav tako hitro iz enega
enoumja, socialrealističnega, zapademo, preskočimo, zablodimo
v drugo, enoumje »evrofilije«, evroideologije ali evrorežima?
Enoumje je v resnici po definiciji le eno, gre za različne
pojavne vsebine, ki pa delujejo na istih principih dominacije in
izključevanja. Še posebej, ko smo se v naših krajih nedolgo tega
uprli in osvobodili enega režima in diktata; in glej, že takoj ga
zamenjamo z drugim!

Elena Pečarič v EUtropiji

Kako se je torej moglo zgoditi, da je v tako neenakem boju
zmagal David proti stokrat močnejšemu Goljatu? Kako je
lahko prepričljiva javnomnenjska večina v šestih mesecih
docela splahnela in so nasprotniki dobili prepričljivih 55 % v
Franciji in 63 % na Nizozemskem? Je množice popadla nenadna
zaslepljenost? So se pustile naplahtati populizmu in demagogiji,
so privreli na dan nacionalistični egoizmi?
Dejansko se je zgodilo prav nasprotno.

Mladen Dolar v predgovoru k EUtropiji

Ljudski volji bodo jadra razpeli Elena Pečarič, Mladen Dolar, Jože Mencinger, Ervin Hladnik Milharčič in Slavoj Žižek.

Kdaj natanko? V petek, 5. junija 2009, ob 19. uri. Kje le? V Klubu Cankarjevega doma.

Trditve v okornih določbah bo za iskanje minljivega bistva menjala Tjaša Koprivec.
V pričakovanju revolucije vam želimo miren sen.

O razmerjih dandanes...

2009-05-29T03:12:00.002+02:00

Vsi bi radi bili nekdo, nihče pa nima volje biti on sam/ona sama.

2009-05-28T12:32:00.000+02:00

FHŠ sem jaz

2009-05-05T15:51:00.001+02:00

"...Univerza ne sme biti prostor familiarnosti, zaupanja in zasebnih zmenkarij!

Javna razprava ni namenjena reševanju nekakšnih konfliktov interesov z
Institucijo Fakulteto. Niti nisem poslovni partner ali klient Fakultete. Sem
del inštitucije kot študent in zato moram zahtevati, da je slednja prostor,
znotraj katerega bom lahko nastopal politično brez pritiskov "zasebnih
usklajevalnih pogovorov" in pofukanih packov, ki bi mi za to srali po glavi
ter me zmerjali z anarhistki in otročaji. Ne želim, da mi inštitucija FHŠ ponuja neko jebeno partnerstvo, ker z njo ne
poslujem, niti se ne pogajam. Ne želim, da me dekanja zagovarja, ker sem se
jebeno sposoben zagovarjati sam. Ne želim pomoči ali spodbude, ki sem jo
dosedaj potreboval le za znosnejšo situacijo okoli premnogih stvari, ki mi
pripadajo, ampak zahtevam prostor, v katerem bodo slednje samoumevne! Ne
želim, da dekanja verjame v mojo "humanistično zrelost in poglobljenost",
temveč zahtevam, da jo privzame! Ne želim, da dozdevni krmarji inštitucije
slepomišijo ter gradijo na zaupanju ter jebenih točkah zvestobe, marveč
zahtevam transparentno akademsko polje, odprto za kritično razpravo!

Inštitucija Fakulteta za humanistične študije ni moj nasprotnik, Fakulteta
za humanistične študije sem jaz!"

podpis k kolegu

IDEALIZEM STRIKES AGAIN!

2009-04-25T12:50:00.000+02:00

Državljani, državljanke, komilitoni, komilitonke,
27. aprila bo poteklo že 68 let od ustanovitve osvobodilne fronte v Ljubljani, ko je bil izrečen jasen, odločen in nepreklicen NE! sleherni obliki fašizma in nacionalsocializma.
Danes, ko spomin na strahotne razsežnosti naci-fašističnega nasilja počasi izginja, se državljani in državljanke zavedamo ponovnega dviga najrazličnejših novodobnih oblik diskriminacij in totalitarizmov.
Tako kot je naci-fašistični stroj omogočal teptanje Judov, Romov, Slovanov in drugih ljudi , ki so stremeli k svobodi, enakopravnosti in pravičnosti, tako danes diktatura neoliberalnega kapitala, vsakokratni, vladajoči, oblastni strukturi, ne glede na njeno politično pripadnost, omogoča podobne kršitve temeljnih človekovih pravic in njegovega dostojanstva.
Naši sodržavljani in sodržavljanke sorodniki, sosedje, znanci, sodelavci , prijatelji in tisti, ki jih sploh ne opazimo, so zaničevani in odrinjeni na obrobje družbe.
So: reveži, berači, brezdomci, muslimani, judje, romi, izbrisani, »čefurji«, tujci, isto spolno usmerjeni, hendikepirani, brezposelni, bolni, delavci, mladi, študenti, upokojenci ...
Ali: klošarji, šiptarji, čefurji, lejzbike, pedri, invalidi, duševno moteni, tisti na socialni podpori, penzionisti, mladina ...

»Smrt diktaturi kapitala – enakopravnost in svobodo vsem ljudem!«

»Pa tudi za to, da svet, ki ga zapuščamo, ne bi bil slabči kakor takrrat, ko smo se rodili.« (R. Močnik)

"Najprej so prišli po komuniste - nisem protestiral, saj nisem bil komunist. Potem so prišli po Jude - nisem protestiral, saj nisem bil Jud. Potem so prišli po katoličane - nisem protestiral, saj sem bil protestant. Potem so prišli po sindikaliste - nisem protestiral, saj nisem bil sindikalist. Potem so prišli pome. In nikogar več ni bilo, da bi protestiral."
(Martin Niemöller)

Individualizacija in sodobna intimnost

2009-04-24T03:00:00.001+02:00

Očitno je, da se naš vsakdan korenito spreminja! Te spremembe odražajo nekakšen novi družbeni, svetovni politični red, ki je v sporu z lenobo tradicije in mentalno lenobo povprečnega človeka. Giddens se predvsem osredotoča na problematizacijo grajenja in ohranjanja identitete napram aktualnem družbenem redu, ter z intimo per se. Ta dramatičnost bivanja, v obliki transformacije družbe na individualni ravni, prenaša fokus iz »skupnih« vrednot ali tendenc kot so socialna blaginja, tehnološka naprednost, morala pa tudi zakonodaja(če že smo politični), na čisto intimno človeško sfero vključujoč dejavnike sreče, momentalnega zadovoljstva, »ljubezni« ter samega smisla(ontološko gledano). In kot pravita zakonca Beck je geslo teh sprememb »individualizacija«.

Gre se za globinski poseg v sam sistem delovanja države kot družbene tvorbe, ki posledično tudi tvori potrebo po reinterpretaciji socialne politike, kajti referenčni okviri in socialne kategorije se s to spremembo na primarni ravni(intima ) postavljajo pojem svobode na konceptualno novo, lahko bi rekli tudi višjo raven. S tem je današnja postkapitalistična, potrošniška družba dobila še dodaten segment iz katerega lahko vrši pritisk na posameznika k »svobodnem« intimnem izrazoslovju znotraj novo uvedenih sprememb. Seveda, kot sem v prejšnjem odstavku že nakazal, gre za ontološko zadevo, ki se tiče same osebne eksistence in identificiranja smisla v osebni identiteti – to je identiteti samega sebe(s pomočjo identitet tistih, ki te obkrožajo).

Tudi današnja situacija v Republiki Sloveniji je slična; politični elitisti lepo odražajo sliko posameznega državljana. Tržna naravnanost moderne dobe je postopoma izgubljala »višji smisel« , višje dobro proti kateremu bi lahko težila. Seveda je to bila posledica liberalnega kapitalizma kasneje zaostrovana še z neoliberalizmom; vsak bo poskrbel zase.

Ta »tržni posameznik« je prototip svobodnega, individualiziranega subjekta o katerem sem govoril tudi v spisu Oblastna razmerja . Gre se za nekoliko paradoksalne sociološke pojave, ki tako konstituirajo to zapleteno realnost z enostavnim, ter na nek način tudi enoznačnim ciljem odgovoriti na vprašanje smisla, ki se vleče že od davno – v psihoanalizi bi temu rekli: »o nezmožnosti dokončne določitve »kdo smo««. Ta učinek nezmožnost človeškega bitja, da določi lastno identiteto, učinek »manka« je poimenovan kot hendikep. In ravno ta psihoanalitični del tvori individualizacijo kot politično relevantno temo, če se vrnem nazaj na zakonca Beck. Ravno to je to, kar nas dela kot ljudi, to pove kdo ali kaj je »normalno«(ali tudi »naravno«) v družbi.

Ta »sprememba« v družbi, okičena z geslom »individualizacije« se ne more razbrat iz številk in računanja statistike, zakaj spremenilo se je družbeno vodilo. Iz le-tega sledi tudi razumevanje zakonodaje in oblasti ter posledično odgovornost individualnega subjekta za svoje življenje, kajti v igri ni več tradicionalnih družbenih vrednot, ki bi omogočile miren spanec. Poskrbeti bo potrebno za svojo rit in tukaj je na mestu reči, da vsak je svoje usode krojač.

Kar zadeva grajenje identitete pravi Giddens tudi, da kar zadeva refleksivni projekt jaza, je spolnost metafora za te spremembe in žarišče njihovega izražanja. Skozi produkcijo identitete posameznika »hkrati odmevata etična strast versko navdahnjenega transcedentalnega simbolizma in kultivirani eroticizem, ločen od spolnosti, ki je v službi reprodukcije«, če zopet citiram istega avtorja. Višji cilj, smoter je dan na stran, prvensko je bistvena strast in momentalno izkoriščanje tiste osebe, ki jo kličemo partner vprid zagotavljanju svoje eksistenčne varnosti v družbi tveganja.

Včasih se ne zavedamo razsežnosti materializma in tržne ureditve. Zaključil bi s citatom in dobrodošlico v vsakdan ob pogledu skozi okno.

»Bodimo raje, denimo, nekaj manj od tega, kar so vzvišeni profesionalci, strokovnjaki, znanstveniki… Ne sprenevedajmo se in ne pustimo se sprenevedanju – to je metodični klic – ter, nadvse, ne lovimo Bogov in Resnic/e. Bodimo reje nekoliko bolj skromni: bodimo to, kar smo: torej bolj ali manj navadne, večji del bedne, vedno različne, a hkrati vedno smrtne potencialno misleče in politične živali, torej smrtniki, ki skušajo misliti in jim to včasih tudi uspe. Biti smrtnik in misliti je seveda neločljivo Eno: bogovi in podobni nesmrtniki, denimo znanstveniki, strokovnjaki… pač ne mislijo. Preprosto za to, ker tega ne potrebujejo, ker jim je mišljenje na poti in jih radikalno moti pri njihovem vzvišenem opravljanju del. Še več, celo »na živce« jim gre.« (dejal: Tonči Kuzmanič nekega dne na predavanju v MKSC Koper)

Oblastna razmerja

2009-04-17T03:02:00.000+02:00

Čeravno bi lahko začeli kar s psihoanalizo, si bom mukoma sposodil kritični moment iz kulture hendikepa, katero smo študentje naše humanistične inštitucije obdelovali na zadnji, jesenski ediciji Humanističnega maratona, in zastavil spis nekoliko bolj inteligibilno.

Spet smo pri družbeni konstrukciji spola; Sandra Lee Bartky v svojem članku »Foucault, Femininity, and the Modernization of Patriarchal Power« govori ravno o tem, kako kultura v antropološkem smislu »ponuja« konstitucijo oziroma konstitucije napram naši tendenci ugajati in biti družbeno sprejemljivi primerek svoje vrste. Kot je očitno v naslovu omenjenega članka, navezujoč se na Foucaulta, govori avtorica o tem, kako je oblast povezana in, oziroma institucionalizirana v družbo na ta način, da je suma vsega tega splošno ponotranjenje le-te institucionalizacije v naša telesa in našo mentalnost, seveda v danem času in prostoru. Bartky-eva izpostavi Foucaultovo videnje telesa kot enega in enega-samega-enotnega, ter tako izpostavlja razlikovanje na moške in ženske. Napisala je tri prakse partikularnosti, ki definirajo žensko in njeno ženskost kot »izmišljotino« institucionaliziranih ideoloških aparatov , po domače »oblasti«; seveda sem vse to dal na plano v navezavi s temeljno literaturo tega spisa, začenjajoč z različnimi nivoji »Seksizma« Ann E. Cudd in Leslie E. Jones medtem, ko se bo Foucault prepletal skozi celotno tole pisarijo - forme institucionalizacije, ločenost pokornosti in racionalne umnosti(Kant in »Aufklärung«), sredstva za udejstvovanje razmerij, oblastnih razmerij et cetera.

Smo doma v diskurzu, ki v družbi določa vloge oseb in spolov apriori. Skozi zgodovino se je sistem »tlačenja« izpopolnjeval in izpopolnil do te mere, da de facto velja sledeč citat iz predgovora k Nemški ideologiji: »Pred svojimi stvori so se uklonili oni, tvorci« . Upoštevajoč klasično starogrško misel in že prej omenjen Kantov projekt razsvetljenstva: »Na primer, če hočemo zvedeti, kaj naša družba pojmuje z normalnostjo, bi nemara morali raziskati, kaj se dogaja v polju norosti. In kaj pojmujemo z legalnostjo, v polju ilegalnosti.« Enostavno je potrebno preizprašati resnico individua na podlagi različnih praks sebstva; in še pomembneje: preizpraševanje produkcije resnice je ključ! Grobo rečeno, gre za beg človeka pred nesmiselnostjo njegovega obstoja, lahko bi rekel, da je to ontološko vprašanje dokaj razumljiv odgovor na marsikatero »gibalno sposobnost« človeka kot individua v družbi, ki skozi pojavno obliko moderne države posredno skrbi za, vsaj tako izgleda, obstoj smotra človeške eksistence. Vse to se skozi ideologijo sprevrne na politiko v državnem smislu; zakaj? Ker so »oblastna razmerja progresivno »governementalizirana«« . Kot sem dejal v začetku tega odstavka, smo doma v diskurzu in v vsaki družbi(dajmo specificirat: državi) je produkcija diskurza »organizirana« oziroma obvladovana; nekako zopet diši po apriornem, a kljub temu se človek v subjektu znajde v polju samokonstitucije, kot to subjekt sam občuti, oziroma mu dajo čutiti različne forme oblasti, različne forme oblastnih razmerij. Namreč, človeka v subjekta preobrazijo takoimenovani trije modusi objektivizacije:
1. modus raziskovanja (status znanosti);
2. ločitvene prakse (naprimer razločevanje med normalnim in nenormalnim/bolnim);
3. seksualnost.
In ta subjekt, v procesu produkcije, pa tudi »tlačenja« je tudi del sistema oblastnih razmerij, ki se celostno kot sistem bojujejo v osnovi proti »vladavini individualizacije« in ne proti individumu. Produkcija resnice, oziroma ti boji v obliki sistema oblastnih razmerij je ravno to, kar kontrolira in uvaja odvisnost subjektov od lastnih identitet, kar na drugo roko pomeni ravno podrejanje oblasti, ki je zaradi moderne politične strukturiranosti, na podlagi nezavednega(večnega), pastoralna in hkrati tudi seveda patriarhalna. Ergo: če sem oblast označil kot sistem se sedaj spuščam v sistemsko teorijo: važni so elementi sistema in v tem primeru so to forme oblasti, oblastna razmerja, ki so ta, ki vladajo in pustijo vladati. Se pravi, da obstoj predpogoj: svoboda. Seveda je tukaj poudarek na razlikovanje tega, da so oblastne razmere nenasilne, se pravi močne in legitimne, kar pa jim omogoča družbena institucionalizacija, ki je pod »nadzorstvom države«. Gre za nekakšno zgodovinsko legitimacijo sile(na-silje), ki vzpostavlja stanje svobode, ki pa omogoča »le« manevre med oblastnimi razmerji in ne umika proč.

Navsezadnje smo vsi »le« zgodovinski produkti, ki se v skladu z družbenimi pričakovanji skušamo tem bolje prodati, smo vsota produkcijskih sil, legitimnih sil oblastnih razmerij.
»Ne določa zavest življenja, marveč življenje določa zavest.«

Razmišljaj ko nihče ne gleda

2009-03-01T18:32:00.000+01:00

Gre Janezek v vrtec; se nauči gledati pod krilo, gradi stavbe iz barvnih lego kock z neverjetnim smislom za ekonomičnost ter racionalnost, Rdeča kapica je v dialogu in navsezadnje redno, dnevno pada po taistem (ideološkem) betonu po katerem se bo plazil še celo življenje. Zakaj so očeta veseli, ko otrok shodi? Ker laž vzbuja upanje.
Gre Janezek v osnovno šolo, še vedno se plazi… Zna že štet do 5, spozna abecednik, očeta naroda in temelje spokore, uživa v prijateljskih pogledih, ker kmalu opazi, da se prijateljstvo tam tudi konča. Prileze do birme in gre seveda na gimnazijo, ker Janezek najbolje ve seveda. Tam se spet uči, pri zgodovini si pridno zapisuje po nareku, pri geografiji išče domovino v čevlju, pri slovenščini se križa, pri matematiki pa išče zadostno oceno. Spoznavanja narave in družbe ni več. Počasi se privaja na gostilno.
Gre Janezek študirat, ker Janezek ni Janezek če že ne študira. Plazeč pridno posluša kaj so očeta in mati djali. Navdušeno ponavlja vse kar že ve… Zna že štet, zna govorit, pridno dela. Že pozna vse alkoholiščine na pamet, tako kot ga učijo. Toliko znanja okoli njega in njemu na razpolago, da je srečen, ker ima več kot 3 okončine. Kot bruc, po pretekli tretjini svojega življenja ugotovi, da je razmišljat končal takrat, ko so bili očeta veseli, ker je shodil.

Kaj pa ti?

Drazba zamrznjena

2008-10-17T11:01:00.003+02:00

Poketepok, po ljubljanskih protestoh drazba zamrznjena. Vse to je pirova zmaga če nova vlada ne izpolne obljub. V procesu mletja podatkov in obljub. Poročilo v nastajanju.

Titov trg / 7.10.2008 Protestne manifestacije

2008-10-08T09:35:00.005+02:00

Dragi zbrani publikum! Primarno v svojem imenu, sekundarno pa v imenu ŠS UP FHŠ pozdravljam vse študente, akademike, zbrano živalstvo, podporništvo ter uporništvo. Skratka vse bivanje, ki se je zbralo tukaj in zdaj! Vsi vemo zakaj smo se zbrali, jaz bom to za trenutek dal 5 stopinj na stran.

Za začetek bi si dovolil citat "To je farsa! Vsi ti ljudje tu sedijo z resnimi obrazi; jedo, ne, ne jedo; krepijo si moči, da bi uspešno opravili nalogo, ki jim je bila naložena. Vsak ima svojo majhno trmo, in ta jim preprečuje, da bi opazili, da bivajo; med njimi ni nikogar, ki nebi bil prepričan, da je nekomu ali kaki stvari neizogibno potreben." (Sartre – Gnus; 170).

S svojim nastopom in stavom grem proti razpašeni pasivnosti tako študentov kot širše družbe! Opozarjam, apeliram na Vas s pozivom po budnosti! Prebudite se! Glejte okrog sebe – le tako lahko obstaja demokracija. Demokraciji je potrebno bivajoče in živo ljudstvo; namreč vsevedoč hoditi po stranskih poteh je pot v skrajnost. Mi smo danes prometnik, ki vas ne le ustavlja ampak pošilja proč. Sprejmite sporočilo in živite!

»Arbeit macht frei« - to ne osvobaja! Delo ne osvobaja; ravno obratno! Življenje ni delo. Ne pozivam na vojno proti ideologijam in sistemu. Pozivam, budim, tulim v luno in sem zase in tako zate in za Vas. Namreč mi smo sistem. Vsak od nas ima svoj lasten pridonos pri kreiranju velike slike, bodimo slikarji, ustvarimo vsaj za začetek primernejši kontrast. Gnus je in bo, zakaj?! Ker gnus smo najprej mi in šele nato sistem. Rešitev je v nas samih. Študenti, občani, primorci… Pa pustimo nalepke. Ljudje zdramite se! Budilki bo nekoč zmanjkalo baterij!!! Danes zvonimo.

POZIV vsem plavalcem, ki plavajo proti toku

2008-10-05T12:24:00.001+02:00

ŠTUDENTI, ŠTUDENTKE!

»Poceni prodajam malo rabljeno univerzo!«

V TOREK 7. 10. 2008 OB 14.30 SE VSI ZBEREMO NA TITOVEM TRGU V KOPRU NA PROTESTNEM SHODU ZOPER DRAŽBO PALAČ FORESTERIJA IN ARMERIJA IN ZOPER VLADNO POLITIKO DO UNIVERZE NA PRIMORSKEM.

Udeležba vseh študentov in študentk je ključnega pomena za uspeh protesta, brez katerega se bosta obe osrednji univerzitetni palači, v katerih so prostori FHŠ UP (knjižnica, učilnica, čitalnica, večnamenski prostor), prostori ŠOUP (Študentska kantina, Univerzitetna knjigarna) in sedež rektorata in strokovnih pisarn UP prodajali na JAVNI DRAŽBI na koprskem sodišču 21. 10. 2008. Na ta račun bomo najbolj prikrajšani ravno študenti in študentke, tako FHŠ-ja, kakor tudi vseh drugih članic UP.

PODPRIMU DRUG DRUGEGA IN SKUPAJ POKAŽIMO, DA NAM NI VSEENO NA KAKŠNI UNIVERZI IN NA KAKŠNIH FAKULTETAH ŠTUDIRAMO!

SKUPAJ LAHKO OHRANIMO CELOVITO UNIVERZO IN NUJNO AVTONOMIJO IN AKADEMSKO SVOBODO UNIVERZE IN VSEH NJENIH ČLANIC!

TIČE SE TUDI TEBE!

...

2008-09-28T12:27:00.001+02:00

Postal sem člen. Poketepok cpa! Najavljam novo sezona "Ars interpretandum"!

Najšibkejši člen...

2008-09-09T15:19:00.001+02:00

...sem jest.

Farsa

2008-08-31T13:04:00.005+02:00

"To je farsa! Vsi ti ljudje tu sedijo z resnimi obrazi; jedo, ne, ne jedo; krepijo si moči, da bi uspešno opravili nalogo, ki jim je bila nalozena. Vsak ima svojo majhno trmo, in ta jim preprečuje, da bi opazili, da bivajo; med njimi ni nikogar, ki nebi bil prepričan, da je nekomu ali kaki stvari neizogibno potreben." (Sartre; Gnus)

Pa ja! Ravno sem se vrnil z jedače iz nebesnega nakupovalnega središča koprskega, kjer je ena glavna izvorna točka gnusa v mojih sedanjih gibalnih poteh. Ne morem izjavit, da ze dolgo razmisljam o tem, ker razmisljam o tem ze odkar sem opazil, da je v človekovi moči tudi razmišljanje in gabi se mi "zivljenje" in ljudje; gabijo se mi; iz ljubezni, ker bojim, se da je v meni preveč humanista. V čem je klik? Če nebi bil humanist, bi me ljudje "samo" motili in bi jim prislonil Glock na čelo, tako pa se mi te nevretenčaste samodestruktivne zivali s tendenco po alienaciji skrajno gabijo.
Trenutno v moji blizini ekzistira en takšen nebivajoč primerek: vsak dan pridno dela, da spočit in pripravljen na delo pride zjutraj v sluzbo hodi spat ob enajstih in redno osorno zaloputne vrata in s tem skuša sporočat, da more spat, ker jutri dela, mora poskrbeti za njegov pridonos druzbi. Od tega zivi. Njega "skrbi" oziroma je omenil to, da sem jaz zgresil faks s tem ko studiram filozofijo, ker s tem naj nebi mogel znosno donašat druzbi kapital in ostale dobrine iziroma sredstva, ki jih od mene "narod potrebuje". Khm! Ja ne. Ta nekoliko starejsi fantina se mi gabi! In za dramaticni vlozek: na vratih ima nalepko tu-je.si, kar se lepo orise ta samo gibajoci nesamogibajoci osebek - pa se ta beseda osebka je tukaj iz usmiljenja. Revez podvrzen idelogijam, vsem smetem likvidnosti, potrebam in zeljam, ker brez denarja ne more obstajat. Vprasanje farse... Glava me boli, gnus vsepovsod.

Notebook in kava rešujeta življenja. Čustva in upanje. Razum. Živet za sanje in umret za željo...

Koperground

2008-07-21T14:36:00.003+02:00

Heh! Prihaja Koperground! To je kul!

Lokacija: Vrt Pokrajinskega muzeja Koper/ Esterno del Museo regionale Capodistria
Termini: od 07.08. do 16.08.08
Urnik: od/dalle 20h30

Kar se tiče glasbenega dela festivalčiča bo ponudba kar medkulturno-kulturna:
Blusker duo - Mariaberta Blašković (elekrični cello) Michele Veronese (keltska harfa) ob/alle 21h30 / 7.8.

Kombinat - Garažni ženski pevski zbor (Slo) ob/alle 21h30 / 8.8.

Haradhan das Baul – Indijska galsba (Bengal) / 9.8

Trankilesha – ska/jazz (Francija) 23h / 10.8.

Kultur Shok – world/punk/rock ob/alle 21h15 / 11.8.

VIZ Zlati Kastrioti – polakustični pop/etno/rock (Slo) / 13.8.

Nikki Louder – post punk (Kamnik) ob/alle 23h / 15.8.

Škaf Dani Kavaš in Narodno zabavni terorizem (Beltinci) ob/alle 22h / 16.8.

poleg glasbenega narezka seveda tudi filmi(Trojčice z Bellevilla, Povratne steklenice, Favnov Labirint, Ko to tamo peva...), predavanja, javne tribune, predstave ter razstave...

O B I Š Č I !

!

2008-07-17T15:03:00.004+02:00

Živ sem. To, da ni vpisa na blog je vpis na blog.
Povzemam polnost praznine:

začel sem študirat, kar moram - to je fino
Buena Vista Social Club so bili obiskani
vesel, ker je bil napolnjen koncert Havane Lounga v Ljubljani dan pred koncertom prave Buene Viste 2 ure od Ljubljane. Razlika v ceni 35 € napram 0 €. Slovenci so mone.
Tu-ni.si
toast vključujoč sir, tuno in čebulo je res fajn
in ne nisem gej
smeh in nasmeh
metafore cvetijo
spet se drogiram s košarko
našel začasno službo in še vedno iščem službo naprej
naši domači so kupili nov avto! to me jezi!
postal sem strankarsko opredeljen
nove persone, ki so mi cimri oz. cimre so tričetrtinsko sprejemljivi
naslednje leto gremo na exit
berem Sartra (spet)

Rockonnet

2008-07-15T00:28:00.000+02:00

Odločil sem sem, da končno preneham s pisarijo za RON. Zakaj? Pomanjkanje časa, volje, sprememba prioritet.

Socially Responsible Films

2008-06-21T15:08:00.000+02:00

Opala! Čekiraj!

http://sociallyresponsiblefilms.blogspot.com/

PETER DIRNBEK & VOX POPULI

2008-06-18T15:10:00.002+02:00

izdaja: samozaložba, 2007

Hja; lanskoletni marčevski debi Petra Dirnbeka je bil izdan v optimističnih 1111 izvodih. Dejanska prodajna uspešnost ostaja pod vprašajem oziroma bi si kar upal sklepat na neuspešnost le-te.

Brežiški kantavtor je posnel svoj debitantski album v navezi s skupino Vox Populi, kot sam pravi “z ljubeznijo, trmo in pomočjo ljudi, ki so verjeli, da znajo, zmorejo in si upajo.” Posnet avdio-material ni nič drugega kot avtobiografski zor Petra na svoje življenje; zapisi preživetih krajev ter dosedanjega preteklega časa. Sliši se osladno, a tako je; de facto je cedejka takšnale, da te bo resnično pritegnila če le poznaš avtorja. V nasprotnem primeru stvarca izpade nekoliko nezanimivo ter tako (pre)lahkotno, da če počneš karkoli medtem, ko se vrti enostavno pozabiš nanjo. Medtem, ko so besedila na nekem solidnem kantavtorskem nivoju z nekaj prebliski, bi za boljše udejanjanje le-teh lahko avtor poskrbel z nekaj poigravanja in variiranja s svojim glasom, da bi tako nekoliko zatrl razpaseno monotonost. Po pričakovanjih je intrumentalni nivo zadovoljiv ter bolj pester od vokalne sfere izvedbe; po drugi strani pa je glede na razvajenost slovenskega publikuma cena albuma kar visoka – dvanajstica naslednikov tolarja za enajst komadov je relativno drago v korelaciji z ostalo ponudbo. A zna bit, da se bo Peter-San v prihodnosti znašel v redu. Namreč je šele na začetku, po tem cedeju je konec lanskega leta izdal še Brežiško razglednico – dvokomadni output, ki skupaj z vsem njegovim ostalim materialom na voljo tudi na njegovi spletni strani v mp3 obliki.

Če se bo vztrajalo z ljubeznijo bo nekoč tudi naklada 1111 znala bit realnost, a hkrati tudi skrajna limita če avtor ne stopi ven iz lokalnega kroga.

Filozofija zgodovine / vpogled v

2008-06-16T15:43:00.002+02:00

Smiselno je povedati, kaj je zgodovina. Ne gre za zgodovino kot znanost o tem kar se je zgodilo, ne gre za to kar je bilo včeraj; gre za mišljenje in tega se ne da opustiti tako kot se ne more zgodovine same po sebi zavrniti. Pri filozofski svetovni zgodovini je ključen pojem »dójem«. Gre za »dojémanje dejavnosti dojéma samega, ni konkuriranja snovi in oblike, ki prihajata od nekod drugod«[1]. To kar dojémamo, dojémamo iz dojémanja samega a naproti temu stoji tisto »zgódeno« – zgodovinska zgodovina, le to kar se je »čisto« zgodilo.

Torej stojijo nasproti dojém(filozofija) in zgódeno(zgodovina) in slednje očita filozofiji, »da gre z mislijo k zgodovini in to motri po misli.«[2] Misel donese um, to filozofsko substanco, ki predstavlja večni elan konstantnega mišljenja(umnosti), kar pa predstavlja tudi cilj oziroma smoter uma samega in osebno ne vem zakaj bi zato morala biti filozofija izgnana iz edena. Namreč, dojém ne ogroža zgódeno – ravno obratno; osvobaja ga! Um namreč ne udejanja nič drugega kot sebe, umno; in ravno ta proizvod oziroma večno proizvajanje je faktor svobode. Umno je smotrno, zgodovinsko je umno, vse zgodovinsko je torej smotrno; vse zgodovinsko zgódeno(vsak sleherni event v toku zgodovine) ima svoj smoter. Zgódeno je določen v samem sebi z neko vnanjo substanco, medtem ko um na opisan način udejanja samega sebe in s samim udejanjanjem je substanca samemu sebi; tako skozi umnost podaja smoter zgodovinskosti – in to je umnost zgodovine ter seveda vice versa: zgodovinskost uma.

[1] G.W.F. Hegel – Um v zgodovini, stran 23

[2] Ibidem, stran 24

______________________

Torej, duh je živ. /.../

Njegov smoter oziroma bistvo in cilj je konstantno mišljenje in stremljenje vase, da bi tako vedno vedel, ker s tem ko vedno ve sebe dosega samprisebstvo za razliko materije, ki je njegovo nasprotje. O Materiji:

»Materija je tolikanj težka, kolikor je v njen gon k neki sredini; je bistveno sestavljena, sestoji se iz samih posameznih delov, ki vse streme k središču, torej ni nikake enotnosti v materiji.«[1]

Mislec pravi, da je ena glavnih lastnosti materije »vsaksebje«. S tem, ko je notranje razdeljena na samostojne delčke in vsak teži k svoji sredini deluje sebi kontradiktorno. Išče svoj antipol in recimo hipotetično, da bi ga bila dosegla nebi bila več materija. Je ukleščena v svojo določeno neenotnost medtem, ko je duh napram njej »centraliziran«, stremljenje proti samemu sebi je dejavnost duha, kajti njegovo središče je on sam na sebi v sebi. Je sam pri sebi – SAMPRISEBSTVO.

A ravno to je svoboda. To že ničkolikokrat omenjeno stremljenje proti samemu sebi je namreč usmerjeno proti izpopolnitvi svobode – in to delovanje je, kot sem že napisal bistveno delovanje duha. Torej je ta konstantnost v kateri učestvuje duh proizvodnja svobode za duha samega in svobode za svobodo samo.

[1] Ibidem, stran 45

______________________

Gre se za realizacijo vednosti o sebi z namenom izpopolnitve smotra svobode same po sebi, seveda v svojo korist. In ker se vse dogaja skladno s svojim smotrom, z namenom lahko govorimo o zavednem početju; torej gre za zavedno predmetnost duha, ki tako s tem, da občuti svobodo eskalira in napreduje. Občutenje je ključno, saj je šele občutek ta, ki dokončno osvobodi duha, četudi je ta zaradi svojega stremljenja proti sebi oziroma vase vedno svoboden.

Torej ugotovljen je „enačaj“ med svobodo in samprisebstvom. Dasiravno je dojém svobode enak upodobi duha skozi človeški individuum, človek kot človek še ni svoboden. To vedenjé, da je človek kot sam svoboden je prišlo z zgodovinskim razvojem. Zakaj človek se vedno počuti nepopoln in stremi k idealu, k popolnosti. Smo na tankem ledu, namreč že sama eksistenca človeka povzroča neko negacijo tej popolnosti.

Človek je; jaz sem ali jaz „skoraj“ sem? Jaz sem seveda. „Ohranjam se in skušam odpraviti pomanjkljivosti, in tako sem gon.“[1] V igri vstopi gon. Kaj je gon? Je nekakšen zor skozi katerega se „jaz“ zrcali na vnanjskost in tako na predmetnost kot vnanjo. A človek ni žival, ker stremi k temu, da ve sebe in ve za samega sebe – je misleče živo bitje, katerega udejanjanje je mišljenje; ergo človek je sam po sebi poenostavljen, idejen ter napram sebi težoč se v notranjosti najde. Je sam pri sebi. Ravno tu je ta Heglov karambol – filozofija uči, da lastnosti Duha obstoje šele oziroma le skozi svobodo medtem, ko je po njem svoboda že sama „poduhovljena“ in je v njem. Tako Duh sam pri sebi sebe udejanja, je sam svoj smoter; enostavno je.[2]

Za presek trenutnega segmenta seminarskega dela in za nadaljne potrebe orisa svobode bi podal še en nekoliko obširnejši, a izredno „aufklärung“ citat govoreč o človeku:

„Človek je, kar naj bo, le z omiko, s trdo vzgojo; kar je neposredno, je le možnost to biti, torej biti umen, svoboden, le namembnost[Bestimmung], najstvo. Žival je kmalu gotova s svojim oblikovanjem; a tega ne smemo motriti kot blagodat narave za žival. Njena rast je le kvantitativna krepitev. Človek nasprotno pa se mora sam narediti za to, kar naj sam bo;

mora si sam šele vse pridobiti, ravno zato, ker je duh; otresti se mora naravnega. Duh je torej svoj lastni rezultat.“[3]

Ta izlet do človečnosti oziroma do človeka je bil potreben zakaj svoboda ima svoj izvor ravno tukaj, v prikaznosti duha skozi človeka. Tukaj delam prerez in se ustavim na prvi stopnji razvoja duha, duha kot subjektivnega udejanjajoč v posamezniku, a nujen je intermezzo z opominom, da gre za razvoj(zgodovina kot napredovanje zavesti o svobodi). Namreč omenjeni fazi subjektivitete sledi objektiviteta ter aboslutnost in ravno tako kot pri udejanjanju duha gre tako tudi pri svobodi sami za pot k absolutnosti, ideje namreč.[4]

[1] G.W.F. Hegel – Um v zgodovini, stran 46

[2] Internetni vir: http://www.marxists.org/

[3] G.W.F. Hegel – Um v zgodovini, stran 47

[4] Janko Kos – Temelji filozofije, stran 156 in 157

"Novum"

2008-06-10T21:44:00.008+02:00

Ravno prišel domov iz terorističnega napada na ZDA. Negativno presenečen nad neouksno močno represijo državnih organov. Po mojem sem postal simpatizer terorizma. Še kakšno letalo na ZDA pa nad naš parlament ter vlado.
Ko sem danes pel slovensko himno v okovih pred parlamentom mi je šlo na "jok"... Ko bom imel šanso bom zapustil to gnilo državo.

Poročilo na ALTERNATIVA OBSTAJA blogu, ki je dosegljiv na horizontu Kopernikanskega preobrata.

Tuuuuuuuu duuuuuu duuuuuuuu

2008-06-08T22:45:00.004+02:00

Ha! Palmo u rit!
Jutri ob devetih zjutraj je izpit Medkultunega mišljenja.

Fejzore na pozdrav kad vidiš komandanta.
Galerija Tutnplok.

Dussel je dokončno osmislil in potrdil ter dal esenco mojemu alter-egu Enriqu. To je kul.

Kako je moja leva ritnica predvidljiva!

Ampak samo leva!

Desna je bolj kul!

Sem desničar namreč.

5 energijskih napitkov je nebivajočih, še tri so bivajoči.

Religija.

Odjavil sem se od sredinega izpita.

Čudno željo po nošenju kilta imam; nebi o tem.

George Bush, jeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeiiiiiijjjjjjjjjjj!

"orson vels sranje"

Baje, da sem Sumljiv in mogoče se mi obeta kartoteka v bodočih nekaj dneh; dasiravno mislim, da sem že okartotečen.

"Tuuuuuuuu duuuuuu duuuuuuuu; nema nam pomočiiiiiiiiii......"

Razbistritev zamuja.

2.6.2008

2008-06-03T10:43:00.004+02:00

1. Prvi podpisnik pogodbe je jaz, Martin Krauser. Vsebina pogodbe je kravca, zaradi katere manjka je štalca. Drugi podpisnik je Rok Arih iz Ljubljane.
2. Drugi podpisnik jamči prvemu podpisniku, da se nikoli ne bo taknil njegovih očal, niti na izrecno prošnjo prvega podpisnika. Prav tako, čokolada.
3. Drugi podpisnik se obvezuje, da ne "anglašuje".
4. Drugi podpisnik jamči prvemu podpisniku, da ima drugi podpisnik tri bradavice. Kršitev tega člena se sankcionira z/s:

čokolada;
dvajsetletno okolivratno nošnjo žive žabe in njenega potomstva. Žabo izbere prvi podpisnik v sodelovanju s strokovnim partnerjem, kateregea izbere prvi podpisnik in ne sme biti prijatelj drugega podpisnika ali iz Ljubljane, razen, če res tako ne želi.
opravljanjem dnevne kvote zoprnosti do Marje Kovanda, za katero se pa le-tej ne sme odkupovati. Dnevna kvota je fleksibilna in ji je zadoščeno, ko je zoprnosti natanko dovolj. Zoprnost določa sproti prvi podpisnik ad libidum.
tem, da mora pripraviti Veroniko Kuzmič do tega, da "se ji da". To vključuje, a ni omejeno na, pogovore o Johnnyju Deppu, recitiranje Williama Blakea in igranje tekmovalne ruske rulete.
Vsak torek se mora drugi podpisnik eno uro pokončno sprehajati po Ljubljanskih športnih objektih v dresu NK Maribor Pivovarna Laško. Dres je obvezan drugi podpisnik pridobiti od športnika NK Maribor Pivovarna Laško neposredno po športnikovi uporabi dresa, medtem, ko drugi podpisnik nosi dres NK Olimpija Ljubljana s številko 14 in napisom "Prosinećki".

5. Drugi podpisnik se zavezuje, da bo aktivno propagiral rabo rodilnika v slovenščini.

v Kopru, dne 2.6.2008

original na vpogled v arhivu knjižnice Erika Božiča

Smrad!

2008-05-18T15:09:00.005+02:00

Končno! Ta vikend dopustujem. V bistvu že od četrtka dopustujem(izjema je bil petkov intervju, kjer sem moral za nekaj sekund zdramit speče sive celice)... Likviden teden, ki je vseboval takozvane dneve humanistike in Humanistični maraton ter nekaj by-the-way cukra končno nedeljuje; od jutri naprej zopet šopam s poudarkom na obvezni študijski literaturi.
Maraton je bil udejanjen po pričakovanjih; večina mimoidočih se je izkazala družbi primerno(mentalni invalidi) medtem, ko je ostanek, ki se je dejansko ustavil pri stojnicah in vprašal za kaj sploh gre bil pozitivno presenečen, da se sploh gremo kaj takega. Ponujali smo tobačne razvade, kulinariko in vinček, nekaj kar bi lahko rekli glasba, obelodanjali smo in obelodanjamo stanje Univerze, predstavljali naše društvo H-Um ter pobrateno istousmerjeno razmišljanje izpod okvira DPZNja... Kdor je zamudil, je zamudil. Bile so fine stvari na Titovem trgu... Že dan prej(torej torek) se je v MKSCju dogajal fin koncertič: Bosanski psiho je stvar razvalil, razgalil, posilil in potunkal sistemu v rit, medtem ko so ameroamsterdamčani razmajali več ali manj opite glavače zbrane v publikumu. Pa kljub vsemu je bil vrhunec sredin večer in koncert Katalene in Othersov. Glede prvih je besedičenje odveč; The Others pa so se(spet) izkazali s svojim izrednim repertoarjem komadov, le škoda, da nimajo kakšnega naprednejšega vokala - obetajo! Zgodili smo! Za letos bo kmalu konec. Škoda.
V četrtek sem se po pospravljanju ostankov v družbi Levjesrčnega in Levjesrčne ter AllMightyŠvenera odpravil na povožnjo proti Dragonji in ko smo prevozili praktično celotno obalo in priobalo smo se naguzili v Izoli na sladoljed in piviko dokler nismo kasneje zvečer zopet pristali v MKSCju, kjer smo nadaljevali z dopustovanjem... Božanski Nič. Bohnedej, da bi začel kaj blodit o petkovem koncertu European Movement Jazz Orchestra ali včerajšnjem KŠOKovem eventu z Ano Pupedan na čelu. Nič je vse. AJA! BEMTIŠ TAJNICO FHŠja DA SI DRZNE BEVSKAT IN KOKODAKAT PROTI NAM ŠTUDENTOM, KAMOLI DA GRE ODSTRANJEVAT TRANSPARENT NAMENJEN (DI)REKTORJU! SREČO IMA!

Slika in posnetek: moja rit

slikala naMi

slikal Barko Mrecelj

Bleh!

2008-05-10T16:58:00.004+02:00

Pja! Ob gruvi spremljavi(Brand Nubian :D) zapisujem ta dan sem gor. Ob tem da sem na antibiotikih zaradi lymske borelioze(jebote ociške larvaste parazite) se je te dni kar dogajalo po Kopru...
Po gostovanju Eduarda Mendiete na FHŠju in ob tem, da mi je zneslo obiskat le eno njegovo predavanje so se stvari le nekako raziširile iz ene dimenzije. Da ne omenjam tega, da me je draga Religija dvakrat zapored napila(nisem se upiral :D ). V četrtek sem bil takoj po predavanjih mehko ugrabljen iz strani neMi, ki me je popeljala v čutni svet MKSCja, kjer smo pripravljali bureke; in to krumpiračo, mesnega, koprivno-blitvinega in seveda( za desert ) jabolčnega. Po kuhariji je sledila otvoritev razstave perforamnsov Saše Stojanovića. <- Izredno zanimiv stric, ki izvaja zanimive akcije z zanimivo podlago filozofije estetike. Pošteno in vredno spoštovanja. Kdor je zamudil je zamudil. Po pestrem večeru polnem filozofskega pinkponka(za katerega navodila še sestavljam v glavi) in biljarda smo se preselili tudi do DDKja, ki zadnje dni in tedne postaja že kar naš prolog in epilog ter vice versa. V petek zjutraj je bilo dobro jutro - s tem, ko sem se odpravil do zdravnice po potrditev moje točne diagnoze lastnega zdravja(nažalost si sam ne morem recepta napisat) me je na Titovem trgu pozdravil lep grafit, pri katerem na žalost nisem sodeloval. Upam, da izbrskam kakšne slike... Taisti dan pa sem tudi zamudil performans naveze DPZNja in prej omenjenega Saše, ki so obiskalo koprško evropsko vas in jim dali vedeti, da njihova vas ni naše mesto. In sedaj sem tukaj... Po kosilovanju na Markovcu pri La Cosi Laktozi sem bom sedaj teleportiral svojo rit na desni kavč pred TV, požrl antibiotik in čakal konec čakanja. Mogoče pride Hegel v điro. Upam, da ne... Mogoče zvečer na pomolu polovimo kakšno sipo... spremljaj

foto: Mrecelj Barko

H-UManistični Maraton

2008-05-06T16:07:00.001+02:00

Pred nami je:

ŠS UP FHŠ

2008-05-03T01:42:00.005+02:00

Torej! Za kaj se gre. Pred kratkim se je zgodil sestavek objavljen nekje, ki je mene in očitno še ostalo srenjo aktivnih študentov "zmotil"; mene še toliko bolj, ker sem poznal to, kar je včasih bil sedanji pisec dotičnega sestavka. V vednost:

avtor te bedastoče je član študentskega sveta UP Fakultete za humanistične študije ravno tako kot jaz.
seveda pišem dobronamerno

Kje so zrna peska spotike?

"Po preteku pol letnega mandata v instituciji fakultete je šele čas, da se zapiše nakej podatkov ozira kratek sestavek opazovanj in dela v študetskem svetu."
--> Ta del je fantastično zapisan napram ostalem. Namreč fantina kaj več kot opazovalec v ŠS tudi ni bil.

"Študetski svet je že nek zametek določene primarne politične funkcije v malem obsegu."
--> zametek primarne politične funkcije v malem obsegu --> WTF? Funkcija delovanja ŠS je opredeljena v poslovniku ŠS. Pri nas beseda politika ni eksplicitno izpostavljena, kar je napaka; poslovnik je v procesu analize in popravljanja ter nadgrajevanja, za kar dvomim, da fantina ve ter ga sploh interesira. ŠS je politični organ z reprezentativno funkcijo študentov v organih fakultete in ima možnost(in dolžnost) sodelvati, kar pa se v letošnjem dosedanjem mandatu ni dogajalo in ja, jaz kot član tega istega ŠS sem ravno tako sokriv kot ostali neglede na moje aktivnosti in delo znotraj njega. Očitno nekomu situacija takšna kot je všeč...

"Saj smo bili voljeni s strani študentov katreih predstavniku oziroma zastopniki smo sedaj v vseh intitucija fakultete in tudi v senatu univerze. Prav tako smo se tu seznalinil tudi z pdrobnejšim notranjim delovanjem fakultete, sedelujemo pri odločanju o profesorskih nazivih in še marsi kateri pomembni odločitvi……."
--> Fantina v prvem delu izpostavlja prav moj argument zakaj je ŠS organ politične narave. Očitno ne ve kaj govori in misli. V drugem delu hvalisuje spoznavanje z delovanjem samega faksa, kar je totalno zgrešeno, če pričakuje, da se bo sedaj pol leta učil in dojemal kako se kolesje vrti - kako za vraga bo čemur sploh pridonesel, če sploh ne ve(in očitno na komentarje se mu ne sanja) kje in kakšni vzvodi se upravljajo. Spet konča z eno zanimivo ugotovitvijo; pravi, da "sedelujemo pri odločanju o profesorskih nazivih in še marsi kateri pomembni odločitvi" , kar je spet teža na moj argument političnosti organa. Zanimivo :D. Pazi sedaj po treh pikicah pride glavni del - očitno samo delovanje ŠS ni važno, če konča sredi NJEGOVEGA SESTAVKA "opazovanj in dela v študetskem svetu"(VSI CITATI SE NANAŠAJO NA NJEGOV VPIS).

"Pogled z sejne sobe FHŠ" + slikovno gradivo
____________________________________________________________________
^komu se to ne zdi moteče?
____________________________________________________________________
Da govorim o vsebini komentarjev pod vpisom na blog. Čeprav se mu je naproti postavilo kar nekaj aktinih študentov na različnih nivojih še vedno vztraja pri svojem in se še zahvaljuje, ker se o tem debatira in razgalja probleme. Za nameček pa še kaže prst proti meni in kolegu Martinu, ki opozarjava na (ne)delovanje ŠS že od januarja.
Martinu očita sledeče "Kar se pa tiče poziva za odstop - kaj nisi bil podobnega mnenenja že za precednico in nekatere druge člane." --> res je, ampak njegov stav je bil jasno podan za razliko od tvojega, ki si ga meni v tvoji sobi razlagal in je izpadlo tako, da si se strinjal z mano, da je delovanje in obnašanje samega ŠS in članov nesprejemljivo - takrat me je pisec kamna spotike navdušil in upal sem, da se je prebudil iz spanca v katerega je zapadel zaradi neznanih razlogov. In ne ni še konec - še prst pokaže proti nam(če kaže Martinu, kaže meni, namreč jaz imam hrbtenico)!
"Na tem mestu se študentom lahko resno zastavlja vprašanje kdo je tisti, ki načenja delovanje celotnega študentskega sveta. Če se z nikomer od nas ne moreš poistovetiti pa mogoče razlog tiči nekje drugje."
--> NE, NE, NE in NE. Študentom je jasno in so tudi nakazali, vsaj tisti resni, ki študirajo in živijo študentsko življenje, da ne govorim o akademikih, ki vedo za situacijo in se tudi sami sprašujejo zakaj se določene ljudi enostavno ne odstavi - vraga, nekateri se nam tudi smejijo. Ampak važen je razgled iz sejne sobe!
____________________________________________________________________
Nadaljujemo:

na mojo opazko in citiram samega sebe:
"Ne vem kako točno je bilo lani z obštudijsko dejavnostjo ampak kakor sem slišal se niti približno ne more primerjat z letošnjo."
je avtorj kamna spotike izjavil:
"Ne blati sebe in drugih z netočnimi podatki.

Lanski humanistični maraton je bil velik uspeh in upam, da bo tudi letošni.".

Suma sumarum je sledeč: jaz sem jasno podal mnenje, da NE VEM kako je bilo točno lani, ampak OSTALI pravijo in na podalgi tega govorim, torej ne morem nikakor blatiti sebe; blatim pa druge in med drugim tudi pisca kamna spotike, namreč on je bil tudi eden izmed tistih, ki so mi povedali, da se lani res ni toliko vrtelo. Človek živi kontradikcijo s sabo.

____________________________________________________________________

Naprej!

"Mi je pa vredu, da se take debat odvijajo na blogu, kjer lahko veliko ljudi vidi, kako se stavi dejansko odvijajo in da v tem primeru ne gre za študentski sveti n ne za Humove prireditve, ampak za povsem nekaj drugega."

-->To je zapisal avtor kamna spotike. Res je. Tudi jaz in mi smo veseli, da se je avtor končno opredelil in storil pravi korak a nažalost v napačno smer. Za kaj drugega pa se gre kot za ponujanje in omogočanje študentom aktivno študentsko življenje? To je bistvo. Ne gre se za nikakršne osebne komplekse - jaz jih nimam in ravno zato me vabijo v določene inštutucije in gibanja, katera se ukvarjajo s pravimi koraki v pravo smer in mi tako dodajajo težo mojim besedam. Avtor ima celo ogromno srečo, da sem tako razumen kot sem...

RIP

M.M. (zame umrl dne 3.5.2008)

črna lista se polni

in seveda link do izvora

Ponovni izlet - Ocizla

2008-05-01T22:50:00.006+02:00

Tokrat smo se odpravili sproščat v nekoliko drugačni postavi a na isto lokacijo... Obe moji ritnici v spremstvu neMi, funkmasterhouse dohtarja in prededicednice. Klope se je nabralo, paro spustilo in vsaj za dve uri resetiralo skozi lokalne vonjave.

zANIMIVOST kot nOVICA

2008-04-30T12:22:00.000+02:00

BIL SEM

intermezzo: "TERORIZEM"

2008-04-29T15:17:00.004+02:00

nekaj iz seminarske

Terorizem. Veliko rečeno in govorjeno v medijih, a premnogokrat se zgodi, da so novice o »terorizmu« same bolj teroristične, kot njihova dejanska vsebina. Tako kot pojem terorizma sam, je stvarno tudi to, da gre za izjemno kompleksen pojav, ki se razprostira čedalje dlje. Bojim se, da nam je ušel iz rok ravno tako kot evoucija sama in še iz časov francoske revolucije se porajajo te iste slutnje in strahovi: »A doklej bodo besu samodržcev pravili pravica, pravici ljudstva pa barbarstvo ali punt?^¹«(Maximilien Robespierre). V ozadju tega reflektirajočega fenomena se dandanes pojavljata kot glavna akterja politika in gospodarstvo in tako v skladu s tem navajam še slavnega izraelskega politika Szymona Perskega, ki pravi: »Ta terorizem, ki so ga zaplodili beda, nerazvitost in fanatizem na eni ter modernost, visoka tehnologija in množične komunikacije na drugi strani, je dejanski Satan našega časa.«^² In pri tem njegovem politično obarvanem jeziku se mi izredno zanimivo zdi to, da se je znotraj tega znašel Satan. Terorizem, teror, religija, politika, ekonomija… Pri terorizmu gre za »zdravorazumsko« refleksijo na širši družben oziroma kar življenjski sistem. In na podlagi Gandijeve modrosti, da kar je vzeto s silo se na isti način obdrži, je v spremni besedi enega osnovnega dela moje podlage zapisano: »Teroristični napadi vselej pričajo o razpoloženju javnosti«^³. Pa še en intermezzo v formi citata: »Včasih se zdi, da v vojni proti terorizmu postajamo podobni svojim sovražnikom.«^⁴

1 Fossati, Marco: Terorizem in teroristi(Sophia, 2005, Ljubljana); stran 70.

2 Prav tam; stran 155-156.

3 Prav tam; stran 147-148.

4 Pettiford, Lloyd; Harding, David: Terorizem, Nova Svetovna Vojna(Mladinska knjiga, 2005, Ljubljana); stran 268.

************

...splošno dejstvo je to, da sta se pojma tako »teror« kot »terorizem« pojavila leta 1793 oziroma 1794 skozi francosko revolucijo. Nasilje je bilo pač potrebno poimenovati. Takrat so namreč jakobinci(pod vodstvom Robespierra in Saint-Justa) začeli izvajati represijo nad političnimi nasprotniki in na ta način zunanjega sovražnika prezrcalili v notranjega. Na delu je bil takozvani »zakon zoper sumljive osebe« in na tem temelju so lahko pred sodiščem obtožili kogarkoli in kadarkoli. Ta »temelj strahovlade« je Saint-Just pozdravil z besedami:»…; tistim, ki jim ni moč vladati s pravico, moramo vladati z mečem.«^¹. Primarno je šlo za teror in ne za terorizem, kar je vredno poudariti, ker je tukaj fundamental vsega prihajajočega – iz terorja izhaja terorizem in ne vice versa. Torej je sprva šlo za zlorabo uradnega položaja ter oblasti in ne toliko za samo rušenje le-te.^² Takoj za izroditvijo francoske revolucije je pojem terorizem prevzel srdito označevanje državnega nasilja in usmrčevanja z vsem znanimi giljotinami.

Kot priča zgodovina, terorizem ni neki novi post-vojni fenomen, ki udejanja način urejenosti sveta, pač nekaj kar svet pozna že od razvoja politike in nad-primitivnih družbenih odnosov dalje. Pa tudi Platon in Aristotel sta imela povezavo med tiranijo in »pokvarjenim umom«, ki se spravi pospraviti »zlobnega« vladarja pod rušo. Vprašanje o moralnosti tega in temu podobnih dejanj sta izpostavila v Republiki(Platon) in Politiki(Aristotel) že več kot 2000 let nazaj. Torej se je v francoski revoluciji zgodilo le poimenovanje teh ubojev skozi zgodovino, ki so definirani kot dolžnost in ne zločin; seveda iz strani »povzročitelja«.

1 Fossati, Marco: Terorizem in teroristi(Sophia, 2005, Ljubljana); stran 14-15.

2 Pettiford, Lloyd; Harding, David: Terorizem, Nova Svetovna Vojna(Mladinska knjiga, 2005, Ljubljana); stran 37.

************

V igro stopi koncept zla, kakor verjame Lukšič, ki je »obsedel zahodno civilizacijo« po veliki kugi, katera je pomorila kar tretjino evropskega prebivalstva. Nekdo je moral biti kriv! Ne pravim, da vse to ni bilo že prej prisotno, le to stanje obsedenosti je izbruhnilo ven kakor ognjenik po tisočletnem spancu. Teorije zarote so na podlagi koncepta zla dobile svojo popularno veljavo v človeški sferi.^¹

In deja-vu se je občutil pred kratkim z delovanjem in politiko ZDA ter njenem aktualnem predsednikom G.W. Bushem. Sicer se je stvar zanetila že s hladno vojno in kasneje nekoliko umirila, ko je padlo največje zlo »of-them-all« - Sovjetska Zveza. Bush napram Reaganu v osemdesetih je tokrat nastopil izredno radikalno. Ampak tudi on je »le« event v toku zgodovine, ki se je ustvaril skozi zgodovino. Ozračje je bilo ob izvolitvi Busha naelektreno zaradi različnih »terorističnih« eventov po svetu in kot največje zlo »of-them-all« je pri njemu nastopila »os zla, inkorporirana v terorizmu, ki ga sponzorirajo tri države: Irak, Iran in Severna Koreja.« Afganistan je namreč kot vemo že na kolenih. Koncept zla je bil prenesen na nov nivo. Teroristični napad na dvojčka WTC, znan pod »9/11« je bil označen kot vojna napoved ZDA in tako so se »uglajeno« opravičila vsa uporabljena »anti-teroristična vojna« sredstva ter ukrepi proti vsem znanim državam.^²

Irak je v izteku, Iran prihaja in če spremljamo dnevno politiko se ZDA že obračajo proti Severni Koreji s konstantnim političnim pritiskom. Dandanes se namreč dogaja podobno, kot se je dogajalo v 13. oziroma 14. stoletju s Španijo, ko je njena gospodarska moč pojenjala in so šahovsko razporejali svojo vojsko vse naokrog – žezlo se je zatem predalo Italiji, ki je svoj vrhunec doživljala s trgovino vse dokler se ni odločila svoje glavno blago proizvajat doma. Tako so sviloprejstvo preselili na apeninski polotok ter svoj glavni adut – trgovino – pustili na stranskem tiru. Seveda pa je manufaktura tedaj prednjačila na Nizozemskem. Žezlo je bilo predano. In spet in spet; naslednja postaja je bila Velika Britanija in tej so sledile seveda Združene države Amerike. Zanimiv krogotok »kapitalizma«, ki je danes aktualen kot kdajkoli poprej. Smo v procesu predaje žezla na vzhod in kot glavna konkurenta sta na površje že izplavala Indija s svojo visokotehnološko proizvodnjo in Kitajska s takozvano proizvodnjo na »drobno«. Seveda so tukaj bistvena stvar, ki korelativno to zgodovino »kapitalizma« naveže na terorizem ZDA. Pod utvaro vojne dobesedno proizvajajo terorizem in ga tako prodajajo ter si na takšen način skušajo iztržiti najboljši izhodiščni položaj ko bo predaja žezla zaključena.^³ Od leta 1965 do danes so ZDA in njene zaveznice pobile že več kot 1.5 milijona ljudi, na drugi strani teroristi le nekaj tisoč^⁴. Mogoče se pa teroristi igrajo kapitalizem in skušajo konkurirati svojim nasprotnikom s pobijanjem, ker je to najlažji način ustvarjanja konkurence – sicer igrajo na karto kvalitete uboja kot kvantitete, a očitno jim nekaj »uspeva«.

Kot vidimo je terorizem izredno široki spekter barv do katerega se zaradi svoje narave dandanes izredno lahko dostopa iz marsikatere strani. Gre za nekakšen kolaps moderne človeškosti napram svoji „živalski“ izvornosti – v principu gre za neenakost, ki jo povzroča sistem in TA neenakost se kaže skozi TA terorizem, ki je bil imenovan skozi francosko revolucijo. Gre se za to, da tisti, ki ukazujejo in so po svetovnem družbenem sistemu določeni kot nadrejeni vredni nekaj več kot tisti, ki bi morali ubogati – vsaj mu verjamemo.^⁵

1 Fossati, Marco: Terorizem in teroristi(Sophia, 2005, Ljubljana); Igor Lukšič v spremni besedi; drugi odstavek.

2 Prav tam; stran 215.

3 Močnik, Josip Rastko: predavanje v okviru sklopa predavanj »Kaj je z mišljenjem danes?« v MKSC Koper, dne 10.aprila 2008

4 Pettiford, Lloyd; Harding, David: Terorizem, Nova Svetovna Vojna(Mladinska knjiga, 2005, Ljubljana); stran 270.

5 Rousseau, Jean Jacques: Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi(Knjižna zbirka Prevodi / Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, 1993, Ljubljana); skozi delo.

************

Terorizem je v naravi sistema v katerem človek trenutno živi in ne v naravi človeka samega. Velja sistemska teorija in bistveni so odnosi med elementi tega sistema; na žalost trenutna komunikacija med sistemom in njenim elementom(človeštvom) poteka skozi tako imenovan terorizem, ki je bil izzvan z našo evolulcijo kot posledico razuma – nekako smo prehiteli čas, prehiteli samega sebe in svojo prvinskost. Ustvarja se umeten konstrukt, ki je sam po sebi bariera človeka s »svojim« sistemom v katerega je sedaj neizhodno vpet. Poraja se veliko vprašanj in menim, da je bistveno ali je sploh evolucija skladna s svojo definicijo o poti na boljše, o poti k dovršenosti itd.^¹

1 SSKJ

************

Dilema terorizma je izredno široka in težavna ravno zaradi tega, ker je teror postal sistem, sistem v katerem smo vsi teroristi in tako ni več nihče terorist. Edino polje po katerem smo še enakovredni med sabo je ta enačaj med besedama človek in terorist. »Terorizem je triumfiral, ko žrtve padajo v imenu terorizma brez teroristov, ko se civilisti pobijajo med sabo kar sami.«^¹

1 Fossati, Marco: Terorizem in teroristi(Sophia, 2005, Ljubljana); Igor Lukšič v spremni besedi; stran 219.

.......

2008-04-29T12:00:00.002+02:00

VEČTUKAJ

Ohranjamo vrsto

2008-04-27T23:48:00.004+02:00

Za mano fino popoldne... Začelo se je s klicom skrivnega agenta Santanéka, da naj pridem v DDK na mini pojedino, ki je vključevala nekaj mesa in poljske kaše z gobovo omako. Vse skupaj odlično, v fini družbi in z napolnjenim želodcem smo se nas pet "odposlanikov"(Santanék, Levjesrčni in Levjesrčna, mogočebodočapredsednica in jaz Witheld)

društva H-UM odpravili naproti snidenju z Brecljem in kompanijo v Ocizli, kjer smo sprehajali naše "mehkoteroristične" riti po TIGRovski spominski poti.
Še preden pa smo odšli Kopra smo nameravali "pozdraviti" NATOve vodne protiteroristične teroriste, ki te dni gostujejo v Kopru. Škoda. Bili so parkirani sredi zaliva in zrcalili na obalo neko podobo veličine in pomembnosti(beri: brezjajčnosti in nesmiselnosti eksistence); zatem je še sledil pozdrav Titovem trgu in tam razobešeni rjuhi, ki "pozdravlja" gostujoče mornarje - s pomočjo Levjesrčnega je stvar bila ponovno razpeta v vetru.
Končno odhod iz Justinopolisa do Ocizle! Zbor pri cerkvici na koncu vasi. Po cca polurnem čakanju, bejzbolu, poležavanju ter golfu se je pripeljal kombić s substanco katero smo čakali. 3 postave, ki so nas popeljale po "ravnem" svetu okoliške divjine. Po ogledu jam in opravljeni spominski poti TIGRovcev smo se razposajene in kvazihipi duše, okitene z refleksijo in spoštovanjem do zemlje po kateri hodimo, na povabilo g.Breclja odpravili na "deci" domače malvazije in prigrizek. V plodnem "razgovoru" smo se dotaknili:

aktualnih bedarij, ki se dogajajo v koprski kulturni in študentski sferi
cepcov, ki opravljajo svoje patetično poslanstvo biti cepci
našega delovanja v okviru društva H-UM in Društvu Prijateljev Zmernega Napredka ter medsebojne sinergije
aktualne politike
relacij med prej omenjenimi cepci
bodočih (skupnih) korakov

Lahko rečem, da je naš cilj in sklep današnjega dne "ohraniti vrsto". Slike da online ko posredovane bile... V nadaljniv vpisih pa o dragem študentskem svetu, o razgledu na morje iz sejne sobe faksa ter o kratkoročnih dogajanjih v Kopru. C4 in kalašnikov je v pripravljenosti. Mehkoteroristična celica Muc1 tudi.

in ja res ne znam najboljše pisati ampak tukaj se tudi konča

Guru in njegove Jazzmatazz

2008-04-22T15:44:00.003+02:00

AD REM!

Jazzmatazz vol 2

"Light It Up / New Reality Style (Intro / Jazzalude I)" – 1:44
"Lifesaver" – 4:13
"Living in This World" – 4:29
"Looking Through Darkness" – 4:48
"Watch What You Say (Interview)" – 5:00
"Defining Purpose (Jazzalude II)" – 1:02
"For You" – 4:10
"Medicine (Mental Relaxation)" – 4:19
"Lost Souls" – 4:12
"Nobody Knows (The Real Deal)" – 3:58
"Hip Hop As A Way Of Life (Jazzalude III)" – 1:17
"Respect The Architect" – 4:51
"Feel the Music" – 3:57
"Young Ladies" – 4:12
"The Traveler" – 4:01
"Maintaining Focus (Jazzalude IV)" – 1:18
"Count Your Blessings" – 4:02
"Choice Of Weapons" – 4:24
"Something in the Past" – 3:19
"Revelation (A Lot on My Mind)" – 4:35

Jazzmatazz vol 3

"Intro" – 1:05
"Keep Your Worries" (featuring Angie Stone) – 4:58
"Hustlin' Daze" (featuring Donell Jones) – 4:46
"All I Said" (featuring Macy Gray and Pharrell Williams) – 4:07
"Certified" (featuring Bilal and Jay Dee) – 4:40
"Plenty" (featuring Erykah Badu) – 4:38
"Lift Your Fist" (featuring The Roots) – 3:48
"Guidance" (featuring Amel Larrieux) – 4:06
"Interlude (Brooklyn Skit)" – 0:51
"Supa Love" (featuring Kelis) – 3:52
"No More" (featuring Craig David) – 4:03
"Where's My Ladies?" (featuring Big Shug) – 4:07
"Night Vision" (featuring Isaac Hayes) – 3:33
"Who's There?" (featuring Les Nubians) – 4:05
"Mashin' up da World" (featuring Prodigal Son and Junior Reid) – 5:20
"Timeless" (featuring Herbie Hancock) – 4:14

Jazzmatazz vol 4

"Cuz I'm Jazzy (feat. Slum Village)" (3:00)
"State Of Clarity (feat. Common and Bob James)" (3:37)
"Stand Up (Some Things'll Never Change) (feat. Damian Marley)" ( 3:42)
"Look To The Sun" (3:29)
"Connections (feat. Kem)" (3:34)
"Fine and Free (feat. Vivian Green)" (3:27)
"Wait On Me (feat. Raheem DeVaughn)" (3:07)
"International (feat. Bobby Valentino)" (4:14)
"This Is Art (feat. Ronnie Laws)" (2:23)
"Fly Magnetic (feat. Dionne Farris)" (3:03)
"The Jazz Style (feat. Omar)" (3:43)
"Follow The Signs (feat. Shelley Harland)" (3:43)
"Universal Struggle (feat. Brownman)" (3:34)
"Infinite (feat. Blackalicious)" (3:13)
"Kissed The World (feat. Caron Wheeler)" (3:43)
"Living Legend (feat. David Sanborn)" (4:29)

Jazzmatazz vol 1 by Guru

2008-04-21T11:48:00.004+02:00

Guru! Polovica notoričnega golden-era rap dua Gangstarr je znan tudi po svoji naklonjenosti jazzu. Tokrat vam podajam link do njegovega prvenca hiphop-jazz fuzije. Klasika + en bombonček iz Jazzmatazz vol4! Natürlich priporočen mich this!

Jazzmatazz vol1
^

1. Introduction

2. Loungin'

3. When You're Near

4. Transit Ride

5. No Time To Play

6. Down The Backstreets

7. Respectful Dedications

8. Take A Look (At Yourself)

9. Trust Me

10. Slicker Than Most

11. Le Bien, Le Mal

12. Sights In The City

bombonček
^Guru - State of Clarity (Feat. Common & Bob James)

flashback with lol

2008-04-21T11:42:00.003+02:00

foto: naMi

En fin komadić...

2008-04-12T21:47:00.002+02:00

...v glasno poslušanje!

Carbuncle - Drum'n'Bossa

Collegium Artium

2008-04-12T14:11:00.005+02:00

"Collegium Artium"(CA) obstaja zaradi tendence družbenega ustroja po katerem kritična miselnost, humanizem, želja po življenju samem ne najde več prostora in vedno znova ostaja izza obzorja poljan svobode in človeške narave. CA je besedna zveza, ki se vedno pogosteje pojavlja v koprski študentski sferi in počasi tudi v medijih. Je na poti postati "znamka" kulturnega in intelektualnega udejstvovanja in dogajanja v središču mesta z namenom duhovne obogatitve oziroma prebuditve samega Kopra iz spanca oziroma ignorantskih sanj. Ponujamo izhod iz dekadentne "evolucije".
Kakor navaja ena vodilnih oseb znotraj CA je Fakulteta za humanistične študije UP že od samega začetka "vitalni kraj obnove kulturnega dogajanja v najožjem zgodovinskem središču mesta Koper". In tako je tudi prav, saj mora vsak humanist zret k temu - zret skozi sebe proti sebi!
In če spet navajam toisto vodilno osebo glede Collegiuma Artiuma: "S tem imenom na eni strani evociramo živahno delovanje koprskih akademij v 18. stoletju, ki so na dinamičen način združevale umetniške in znanstvene prakse, obenem pa s svojimi srečanji vzdrževale ter pomagale gojiti določeno intelektualno raven, potrebno za sinergijo intelektualnih in umetniških energij. Prepričani smo, da taka sinergija šele omogoča odločilen korak, se pravi kulturni transfer intelektualnih in umetniških spoznanj na širše občinstvo. Vrh tega se ime odlično ujema s humanističnim poslanstvom FHŠ Koper (svobodne umetnosti, artes liberales v univerzitetni tradiciji), ki je krovna institucija tega kolegija. Pripravili smo programski in organizacijski načrt za tekoče akademsko leto 2007/2008 in idejno zastavili tudi program za študijsko leto 2008/2009. Program je po našem prepričanju ekstenziven, kar zadeva žanre in področne dejavnosti, nedvomno pa tudi zanimiv in intenziven v okvirih posamičnih področnih tematik in znotraj sklenjenih tematskih ciklov."

Namensko sem imena aktivnih znotraj CA izpustil saj ta de facto niso važna po drugi strani pa tudi niso nobena skrivnost. Kar je bistveno je, da se ustvarja žarišče za katerega upam, da bo proizvedlo dovolj prepotrebne svetlobe napram temi današnje družbe.

Tukaj imate na voljo še celotno programsko shemo za tekoči mesec!

Špageti ala bolonjeze & cocktail "holly ignorance"

2008-04-10T23:28:00.006+02:00

Ekola! Četrtek se je fino zaključil s predavanjem Rastka Močnika v MKSCju(za tiste nevernike: Mladinski, Kulturni in Socialni Center; seveda v Kopru)... Predaval o marsičem, a tukaj bom po njegovi zaslugi(in pomoči) malo razodenil recept kuhe "bolonjskega sistema" študija, ki ni nič drugega kot latenten poskus "šefa vseh šefov", da bi zatrl oziroma "podjarmil" študenta na ta način, da bo tudi on prišel nazaj do "svojih neštudentskih, nerevolucionarnih" korenin, kjer je še stal za tekočim trakom in se ni spraševal o smiselnosti tega početja.

__________________________________________________________________
"1. Bolj ko je univerza nezainteresirana za trg in avtonomna, večja je možnost opravljanja njene temeljne naloge: širjenja kritične zavesti in znanja o družbi, naravi in človeku (pogoji za bolj subverzivno vlogo). Bolj pa ko je vpeta v mednarodno (polit-)ekonomsko konstelacijo, večja je možnost degradiranja v funkcijo reprodukcije (ideoloških) razmerij razrednega gospostva.

2. Univerza naj bi poleg izobrazbe, pomagala študentom priti do kritično refleksivnega branja in pisanja, s pomočjo katerih bo potem individuum lažje krmilil med ideologijami in praksami sedanjega sveta in se tudi lažje odločal za zaposlitev. »Demokratični dialog« bi lahko nato prakticirali tudi v drugih delovnih okoljih.

3. V raziskovanju in refleksiji kaj hitro trčiš na politično-ekonomska razmerja. Kaj storiti? Ali je čas za predrugačenje weberjanskih formul o poklicu?

4. Na univerzo kot na institucijo produkcije teorije ni možno računati, zato je potrebno ustvarjati nove javne prostore dialoga in potencialnega ustvarjanja teorije (npr. avtonomne cone). To pa zahteva od posameznikov in posameznic veliko truda in samoorganizacije, ki prevzema obliko kontinuiranih debat, bralnih krožkov in uredniškega dela.

Sklenimo z udarno formulo: bolonjska reforma je birokratska reforma v službi kapitala , ali kot lucidno artikulira izjava iz portala dostje:

»Za teritorialno fikcijo delitve znanosti stoji birokratski terorizem privatizacije univerz, projekt zveze vlad, ki se imenuje Bolonjska reforma. Bolonjska reforma je mešanica dirigističnega etatizma in managerske ideologije množične industrijske proizvodnje« (http://www.dostje.org/Prekla/article.php3?id_article28)" (CITAT:Gal Kirn)

Tale navedek sem dal le kot funkcijo vzročnosti, ki bi koga spodbudila k razmišljanju... Torej! Čemu? Se vam zdi, da je študij to, da hodiš na predavanja, vaje, na kosilo s kolegico kjer debatiraš o resničnostnem šovu, doma prepisuješ zapiske, se piflaš, vsake toliko kakšnemu profesorju malo rit naoljiš? Se vam ne zdi, da je študij to, da hodiš na predavanje, vaje, po predavanjih greš do kolega kjer debatiraš o transcedentali, kasneje se udeležiš okrogle mize o ekologiji, pa spet skočiš do drugega kolega, kjer debatiraš o tem kako nekaj ne štima... Torej? Dobro jutro vsem dušam, izgubljenim na filmskem traku katerega lastnik ni znan! Jutro vsem tistim, katerih dejanja in besede so na povodcu lastnika, ki ni znan. Preziram vas!
Študirati pomeni absorbirat znanje iz življenja! Jebena razpasena ignoranca! Mokronog naj nam pomaga če bo potrebno, kdaj skočit pokonci in udarit po mizi!!! Seveda študentske ulične manifestacije se v Sloveniji pojavijo, ko so daleč na obzorju šolnine, medtem pa sistem skorajda brez NAŠEGA odpora zatira kakršnokoli kritično mišljenje, spodobno šanso za življenje, kulturo, osveščenost itd. Ne mi pravit, da to ne drži, ko pa se na našem primeru FHŠja trudi cirka 15 ljudi nekaj ustvarit... Vraga NEKAJ! Konkretno ustvariti. Trudimo se gojiti " določeno intelektualno raven, potrebno za sinergijo intelektualnih in umetniških energij. /... /taka sinergija šele omogoča odločilen korak, se pravi kulturni transfer intelektualnih in umetniških spoznanj na širše občinstvo". (Taja Kramberger)
To širše občinstvo se začne seveda pri mojih kolegih, študentih FHŠja, katerih večinoma praktično NI nikjer. Žalostno in sramotno - in to ne pravim le v okvirih naše fakultete - takšnole stanje je razpaseno po širni Sloveniji in preko mej, kar vem iz prve roke. Vem točno kaj jim ni jasno, a kar bi rad vedel je slednje: kaj jim sploh je jasno? Apatičnost je kul. Big Brother je kul. Seks z vetrom je prijeten(mogoče bi bilo pametno probat vzajemno z naravo masturbirat). Hah...
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Le mrtva riba plava s tokom! Vodo je potrebno prečistiti...

Kar se tiče mene, mojih besed in dejanj je to prolog...

Ćmy

2008-04-09T00:32:00.003+02:00

Prekleto hud poljaški hip-svašta-hop duo!!!! Ćmy! Najdeš jih tudi na LastFM in Myspaceu! Nujno čekni, ker imaš opcijo downloada :p !

Bombastičn gruvi šiiiiiiit!!!

Rez!

2008-04-03T21:29:00.008+02:00

Mislim, ej! Življenje je težko, stvari so zakomplicirane, vedno manj zemlje za korenine, čustva "zajebana" itd. Pa kake genitalije?! Kaj je kompleksno? Moja zabita rit ali tisto vnanje?

Pamet in biti pameten je ideja kot pravilni geometrijski liki. Jest sem mona, ki ne zna konkretno, direktno, enostavno se prepustit temu "kot-da" bi bil živ in moram komplicirat in stvari obračat in obračat dokler se same po sebi ne obrnejo oziroma dokler jih tisti izvorni in izvirni (pra)razlog zvani bog ne obrne. Zakaj? Pri sebi točno vem zakaj! Uradno stališče pa je nekaj takega: "Na sončen dan gledam, kam so oblaki in megla odšli, pa pojdem za njimi".

V tri krasne marjetice, da se počutim kot, da bi bil barvno slep in iščem mavrico na obzorju. Kdaj pa kdaj mi jo celo rata zagledat(da bi jo kdaj spregledal ni možnosti, garant!), a kaj ko ima svet preveč oči in premalo barv. Se bojim, da je v slovarjih premalo besed in da je ideja pameti nekoliko dlje kot se zdi, da bi lahko strnil trenutno "substanco" mojih misli v kaj, kar bi bilo "prebavljivo". Pazi! Pišem brez namena kaj dejansko napisat, ravno tako kot so bila moja čustva v akciji dejansko kaj sproducirat. Ampak ti oz. kdorkoli, ko bere, vedno bere z namenom prebrati!

Ločevalna dieta.

Vem kaj hočem. Vem kaj imam. Vem kaj nimam. Vem kaj nočem. Kaj če pa nočem to kar imam?

Ogromen oder. Vsi igramo. Priznam, sem hudičevo dober igralec, ker če nebi bil nikakor nebi bil tukaj kjer sem! Ni vprašanje, kdo je režiser... Problem je v tem, ker ne vemo kdo nas snema in komu igramo? Očitno je, da ne zavračam glume IN lih zato lahko do neke mere sprejemam sebe oz. svoj lik. Vsega sem sit - čas je za post! V glavnem stop! Čas je za, z odra sestop... Odslej le direkt v srce... Baje, da je iskren bit težko... Težko kot življenje in vse ostalo sranje, ne? Ne. Naj čustva plavajo, um je na splavu.

In si mislm... (Samo Boris)

2008-03-28T22:40:00.001+01:00

Cuba passando

2008-03-20T17:52:00.006+01:00

Včeraj se je v sklopu Collegium Artiuma zgodil večer Kubanske glasbe. V Foresteriji je "gostil" naš kolega Branko Žličar alias "Franco de Cuba" in ob malo manjši pomoči Marje za mikrofonom in kitarskega vložka našega "slovenskegaslovaka" Martina, so nam predstavili vibracije ala Kuba. Buena Vista Social Club. Povdariti velja, da se je zbrala več kot poštena množica, ki je za vsaj 100% prekašala pričakovan obisk(kar je pozitivno :D). Nekaj malega(manjkakovostnih) slikic...

Še ZAHVALA Speed Pubu za "sponzorstvo" z dvemi steklenicami Havane, ki je še malo bolj poepstrila večer! Colegium Artium, društvo HUM in FHŠ šopamo naprej!

PROTI TRANSCEDENTALNI ESTETIKI

2008-03-19T12:38:00.005+01:00

Nekaj koščkov iz seminarskega dela prejšnjega semestra...

PROTI TRANSCEDENTALNI ESTETIKI
razum – čutnost –– noumenon – fenomen
prostor – čas

"Kant je s KČU v njenem izhodišču hotel povedati oziroma je povedal, da „čeprav se vse naše spoznanje začne z izkustvom, pa zato vse še ne izhaja iz izkustva.“ V uvodu se je torej ukvarjal z razliko med empiričnim in čistim spoznanjem... Kaj pa je sploh mišljeno s tem izkustvom spoznanja; tukaj si to razlagam kot to, da vsako izkustvo ne more biti izkustvo kot spoznano brez posredovanja uma in njegovega delovanja pri interpretaciji tega. Se pravi, če poskušam to poustvarit v hipotetičnem primeru: imamo dečka, ki se je rodil slep in je danes čudežno spregledal; odpre oči in pred seboj zagleda mater, katere izkustvo(to da jo zagleda) sproži uvid nje kot objekta v prostoru, ki pa je sam aprioren in neodvisen od samega izkustva videnja matere, kar v bistvu pomeni, da sama predstava izkustva matere nebi bila možna brez apriorne „funkcije“ prostora. Se pravi, da nam ljudem, objektom, ki že smo v tem prostoru(in času), sama izkustva kot taka nebi bila možna brez tega apriornega uvida prostora(in časa), ki pa se zgodi s posredovanjem uma. In ravno ta prostor in čas, ki bi ju jaz opredelil kot predpogoj izkustva ter nista del „zunanjosti“ temveč sta doma v nas, bi dal v fokus tega seminarskega dela."

"Čutnost oziroma čut je torej na korelaciji do razuma percepcija in razum nji oziroma njo sodi."

"NOUMENON (nemško:das Ding an sich) ali stvar sama po sebi je realnost izven naše zavestne realnosti; nekakšen izven-zavestni obstoj, ki je iz smeri našega dojemanja od nas popolnoma neodvisen. Nismo ga sposobni doumeti resnično takšnega kot je in zato ga dojemamo na pojavni ravni se pravi skozi pojave, to je FENOMENE. Ti so le odraz stvari same na sebi. Mogoče bi lahko na določen izprijen način tukaj pri korelaciji noumenon – fenomen lahko rekel tudi duplex veritas; ponavljam na izprijen način. Tukaj se pojavlja namreč tudi vprašanje objektivnosti in tudi ali je resnica ena sama oziroma katera je resnično resnična. Ob razmišljanju o tem se mi v mislih in občutju tudi poraja neka „tesnoba“ podobna gnusu o katerem govori Jean-Paul Sartre. Tale „Angst“ je za moje pojme tudi edino mogoče občutje, ki se mora porajati slehernemu človeku, ki ima pogum razmišljati o stvari sami na sebi. Ampak kaj drugega kot strah pa sploh je pogum?"

"Pri zoru oz. zrenju je pomembno omenit čisto zrenje – beri: apriorno in posledično tako neempirično in ker vemo, da čutnost daje zore bom tukaj opomnil oziroma opozoril na Kantovo opozorilo, ki sem ga „analiziral“ na koncu pete strani tega seminarskega dela. Da se vrnem na „čisto zrenje“; je temelj matematike „v katerem more prikazati ali skonstruirati svoje pojme in concreto, a vendar a priori. Če zmoremo to čisto zrenje in njegovo možnost, potem s tem lahko pojasnimo kako so mogoče apriorno sintetične sodbe v čisti matematiki, in hkrati tudi, kako je ta znanost sama mogoča.“"

"veritas se skriva v tem, da če bi stvar dojemalo takšno kot je potem prostor in čas nebi obstajala. Prostor in čas sta obliki zrenja skozi kateri se ustvarjajo fenomeni, ki pa niso nič drugega kot le predstave noumenona oziroma stvari same na sebi."

Tide ali ko je rock'n'roll rutina

2008-03-15T11:06:00.002+01:00

Hja! Tokrat vam s krajšim intervjujem osvežujemo spomin(če je potrebno) na Tide. V imenu vsem nam znanim znanilcem rock'n'roll-a je z nasmeškom odgovarjal Kevin.

Po vseh te doživetjih ala festival Exit, Iron Maiden, Siddharta ste pred nekaj manj kot pol leta prišli do novega albuma. Zakaj »Nothing to lose«?

Če igras pravi rock v Sloveniji dejansko nimaŠ kaj izgubit, situacija bi težko bila slabša .

„Nothing to Lose“ pa predvsem zato, ker, če delaš nekaj s srcem in v to verjameš nimaš ničesar za izgubit. Tudi mi nismo še na neki poziciji, ko bi dejansko lahko nekaj izgubili.

Problem je predvsem ljudi pripravit do tega, da bi obiskovali koncerte in tukaj ne mislim na žurke ampak res prave rock koncerte. Mi nismo žur-band ampak koncertni band. Danes pa se v Sloveniji vse to meša, rock koncert enačijo z žurko in to ne bo držalo. To je maslo skupin, ki s pravim rockom skorajda nimajo več veze razen tega, da imajo v bandu kitare, kar pa seveda ni dovolj.

Pohvalno je, da greste proti trendu in ne plavate kot mrtva riba s tokom. V čem se po vaše ta album razlikuje na korelaciji z vašim prvencom?

Predvsem v tem, da je stilsko bolj kompakten, prepoznaven, bolj melodičen, manj temačen, bolj zrel, predvsem če pogledaš tekste, medtem, ko so na prvencu štiri stili glasbe. Seveda se tukaj poznajo tudi leta in to, da nismo več najstniki.

Kako in zakaj ste se odločili za prirejanje kultne »Kick out the Jams«?

Povsem naključno je prišlo do tega. Komad mi je bil všeč, slišal sem ga že v izvedbi nekaj rock skupin in potem smo ga poskusno enkrat odigrali na vajah. To je bilo to.

Pa kljub temu tudi prvenec še vedno ostaja svež znova in znova. Kakšen je vaš recept? Sklepam, da niso konzervansi…

Recept je samo ta, da igramo kar nam paše. Seveda imamo vsi neke vzornike ampak kot si že prej omenil mi ne plavamo vedno s tokom in mislimo s svojo glavo. Ne rabimo, da nam mediji povejo kaj je dobro ampak znamo to sami pri sebi oceniti.

Vidi se, da točno veste kaj delate in zakaj; nebi se rad ustavljal pri tem zakaj ustvarjate v angleščini ampak bi vprašal zakaj mislite, da se kdaj pa kdaj kdo obregne ob to? Plimovanje ne pozna meja…

Nekatere to moti, ker imajo pač koristi od tega, da prepričujejo ljudi, da je treba delat glasbo v slovenščini, samo za slovenski trg. Nekateri tudi ne znajo pisati v angleščini, da ne bo pomote, jaz mislim da je prav, da se ustvarja pri nas glasba v slovenščini. Moti me samo to, da kvalitetna glasba v angleščini pri nas ne dobi enake podpore razen, če so to tuji bandi. To se mi zdi bolano.

Kaj pa bi bilo tako hudo narobe, če bi imeli tudi mi skupine, ki bi bile prepoznavne izven naših meja in tako predstavljale to našo malo državo ravno tako kot jo kakšen športnik. Saj smo v evropi, ni več mej. Slovenščina pa sigurno ni in ne bo nikoli ogrožena od angleščine, ki je že tako svetovni in internacionalen jezik, kvečjemu so tukaj drugi jeziki, ki izrivajo slovenščino. Angleščina to vsekakor NI.

Januarja ste imeli odmeven koncert v Mediaparku. Čisti rokenrol… Ste raje na odru kot v studiju?

Mediapark je bil res poseben event, uživali smo v družbi naših prijateljev in gostov in mislim, da smo priredili lep večer za nase fane in tudi ostale navzoče na koncertu. Studijo ali oder: Verjetno je odvisno od posameznika. Pri meni, ki sem tudi avtor je to odvisno od razpoloženja. V določenih obdobjih sem raje v studiju. Ustvarjanje v studiju ima poseben čar, kot rojstvo novega otroka in ga potem v nekaj dneh ali tednih gledaš kako raste in se razvije v skladbo.

Imate že napovedane nastope v Zagrebu, na Orto festu, na Morarock fesrtivalu… Pestro bo. Kakšne so vaše misli za prihodnost in kako nam kaže vsem skupaj?

Misli so zelo mešane, včasih pozitivne, včasih negativne, saj smo vsi samo navadni ljudje. Trenutno ne znam napovedati prihodnosti, lahko se nam stvari odprejo ali pa bomo postali legende po tem, ko ne bomo več obstajali. Mar ni to prekletstvo večine umetnikov.

Za konec še pozdrav poslušalcem in vsem nedolžnim bodočim obiskovalcem vaših špilov…

Pridite na koncerte, vzemite si cas, ne se bat, mi vas imamo radi.

O sreči

2008-03-08T11:27:00.003+01:00

Zakaj on ni ideja
sreča mu pojenja.
Pa skušaj razumet!
Al' je živeti trpeti,
ko pa srečen bit
namreč pomeni živeti.

Nazaj h koreninam...

2008-03-05T20:40:00.005+01:00

Vsaj kr se tiče muzika. Stari dobri rap...

Malo dobrih vajbov napram sranju, ki se danes pojavlja...

priporočam ogled vsem nehiphop glavam, da boste mogoče uvideli vsaj delček prave podobe.

Na pragu Snežniških gozdov

2008-03-02T20:28:00.004+01:00

Za mano en fin vikendič! Nedeljo pa sem "zapravil" s kolegom in njegovim psom pred pragom kraljestva Snežniških gozdov. Par slikic...

Čustveni Autobahn

2008-02-29T11:21:00.006+01:00

ja spet to... v bistvu kdaj ni?

Pravijo, da je ljubezen trpeče narave. Žižek celo pravi "love is evil" oziroma, da je ljubezen to, da "le" izbereš nekoga / nekaj od mnogih na foro "ljubim te BOLJ KOT OSTALE". Meni pa se zdi že samo razmišljanje o ljubezni zlobno(do nas samih) - o ljubezni nebi smeli razmišljat, jo skušat razumsko dojemat itd., ker je ČUSTVENA navezanost / naklonjenost določenemu osebku / subjektu. Čustva in razum je treba strogo razmejit v določenih kontekstih - ljubezen ni resna, ni pametna, je "evil", zato naj raje ostane na čustveni ravni. Ne razmišljaj o ljubezni, ljubi:

"A little less conversation, a little more action please".

Razmišljat o ljubezni pa ne pomeni razmišljat o tem čemer ljubiš. Ljubiti je nujno dvosmeren proces, če je promet enosmeren gre tukaj "le" za zaljubljenost. Pri razmišljanju o fazi zaljubljenosti se spet pojavi faktor zlobnega, kajti bolj kot razmišljaš o tem čemer ljubiš v fazi zaljubljenosti, bolj se trpinčiš.
Sofoklej je rekel, da je beseda, pojem ljubezen tisti, ki te razbremeni teže in bolečine življenja - a kaj ko je ravno ta, tista ki nan sprva obremenjuje. Enkrat sem videl zelo zanimiv grafit, ki je pravil nekaj v tem stilu ala preveč jo ljubim, da je nebi sovražil. Kje je sploh meja med ljubeznijo in sovraštvom? Zna bit, da so sovraštva le različne stopnje ljubezni.

Da citiram Žiga:
"Besede ne nosijo obcutkov, iskrenost jih
in iskrenost je tisina v presledku med besedami."

in zato sem najraje tiho v njeni družbi... Pustim jo govorit, ker jo medtem moja tišina nagovarja; govorim s poslušanjem.

Bemti čustva... Široka je ta cesta... Čustveni Autobahn...

»Medkulturni Dialog – Ali Razumemo Tisto Kar Opazimo?«

2008-02-27T13:02:00.003+01:00

Ena mala stvar; je pa stvar...
Nekako se je zgodilo, da se je na novi razstavi na Fakulteti za humanistične študije(odprti včeraj, 26.2.2008) poimenovani tako kot piše v naslovju znašlo nekaj mojih slik; in sicer:

"Srednji vek na valovih" posneta v Kopru, januarja letos

"Transcendent", posneta v Oswiecimu na Poljskem lanskega decembra
in pa "v preteklost", posneta pravtako lani na Poljskem v Oswiecimu v s/z-lovitem Aushwitz-Birkenau II

lp

Žiga S.

2008-02-22T01:31:00.003+01:00

nekaj iz glave nadvse spoštovanega mladega osebka...

Sprva sem sovrazil sebe,
ker nisem bil sposoben ljubit ljudi.
Potem sem sovrazil ljudi,
ker niso bili vredni moje ljubezni.
Zdaj ljubim njo in ona ljubi mene
in koncno ljubim sebe, ker sovrazim.

Sovrazil sem sovrastvo,
in prav zato sem ljubil osamo.
A homo sapiens se prevec mnozi
in vsakic znova poskusa kolonizirat osamo.
Lep je obcutek, ko metulji obcujejo,
zato sem vzljubil sovrastvo.

Bil sem iskren, do sebe, v tisini,
zavit v temo med govoricenjem z ljudmi.
Besede ne nosijo obcutkov, iskrenost jih
in iskrenost je tisina v presledku med besedami.
Njene besede pa lahko obcutim,
s pogledom, z dotikom,
ker vem kaksen je obcutek,
ko se me dotakne z jezikom.

Ljubim jo lahko popolno, ker vem, da sovrazim vse ostale…

---------------------------

Matra me! aka en švoh brainstroming

2008-02-22T00:41:00.004+01:00

Ura je čas. V ozadju Mozartova Lacrimosa. Noč je jasna. Gužva v glavi.

Včeraj je bil "nujno zlo" party, se pravi žurka, kjer se iz moje strani konzumira alkohol z namenom resetirat umne sposobnosti. Danes smo pač nazaj na starem...

Že nekaj časa razmišljam v to smer in sicer o prostoru in času; kako naj bi bil čas prvinski in kraj pač "le" v njem - se pravi, da bi bil prostor oziroma čas ena in ista stvar oziroma zor. Matra me!

Nekakšen osnutek načrta za izdelavo oziroma oblikovanje misli o prostoru in času zgleda takole: Platon (Timaj), Aristotel (Fizika) pa do Plotina (seveda "O večnosti in času") pa preko Kuzanskega in Bruna, Newtona do Kanta in kasnejših fenomenologov ala Heidegger pa Husserl - nekam med slednje bomo porinili še Einsteina in Hawkinga. Matra me!
S tem se mislim ukvarjat dokler mi ne rata spacat spodobnega sestavka... Do takrat bi lahko izobesil znak "Do not disturb!", a kaj ko bolj disturbed ne morem bit. Vsi tisti, ki se čutite firbce glede tematike in veste, da veste več kot moja trezna glava(pijanosti ne priznavam :D je le PREDstopnja treznosti) z besedo na plan - se ne branim predlogov ter usmeritev in seveda tega, iz čega bodo sledili bodoči popravki. Če bo šlo vse tako kot mora iti, bo iz tega ratala diplomska...

"Live for the dream, die for the wish..."

Jesenice zmagale, jutri končno vidim družino po skorej dveh mescih... Matra me življenje, ja. Ne grem spat! Sovražim spanje in sovražim sanje! Grem na pomol gledat morje, čutit mir, ker v sanjah lomim gore in netim nemir. Jebote dogmatski dremež!

O koncu ideologij in...

2008-02-17T23:43:00.002+01:00

UMETNOST

2008-02-16T20:22:00.003+01:00

UMETNOST

stene krvavijo
sveča gori
sonce ugaša
sen cveti

smešno bit resen
izbor smrti pester
brezčasje je svoboda
fosilno lice podoba

spodobno živeti
umetno
podobno umreti
umetnost

NIČ - VSE

2008-02-15T23:17:00.002+01:00

Zanimiv je tale naš življenski bit v ciklu envolucijske evolucije... Opiti s svobodo smo "zaprti" na tejle krogli obdani s temo na katero nekdo gleda kot na nič, spet drugi kot na vse.

NIČ

Pogled v nebo, tam kjer se skrivajo blažene duše tistih kateri grehi so oproščeni; več kot 90% kar vidimo je mrtvega sveta; potem so tu ptice, ki imajo občutek nadmoči s posmehom naši svobodi pa čeprav so one tiste, katerim človeštvo bog je! Potem so tu notorični mali zeleni, sivi, brkasti, poševnooki, neušesni ali kako se jim že pravi te dni; poleg tega pa še vsa nebesna telesa, katerih v bistvu ne vidimo ampak so v našem vidnem spektru. Iz aspekta tega „bohema“, ki vse to gleda kot na nič je življenje na Zemlji vse! On misli da živi.

VSE

Pogled v nebo... Iskre v očeh, strahospoštovanje, občutek nemoči... Ne zaradi tendence raznoraznih religij po prepričevanju, da je tam nekaj njihovega ampak zaradi vednosti, da je Nebo nekdo katerega njegovi mi smo. Pa najdemo vse te bogove: Thor, Anu, Uran, Zeus, Nut, Horus... Religija je nič v tej obliki, kot se jo širi; na religijo je potrebno gledati kot na nekaj širše abstraktnega, ki ne potrebuje nobene knjige, ki omejuje liberalnost lastnega uma. Vera je ponavadi najbolj pomembna meni in meni podobnim, ki v Boga ne verjamemo - verjamemo pa v nekaj večjega kot to.

Religija je kot nebo - omejena s svojo neomejenostjo in neomajenostjo. Vedno namreč obstaja točka v kateri si že bil. Ukrivljenost prostora in časa v tem primeru korelacije nič-vse sploh ni važna. Šteje entiteta tega, da nič postane vse takrat ko si ti nič.

Na trgu

2008-02-11T11:02:00.000+01:00

Originalnost sem kupil konzrevirano,
v marketu.
Srce sem kupil na kilo,
v marketu.
Kupil uvožen občutek za lepo,
v marketu.
Ukradel osvežilec zraka,
v marketu.
Prodal del hrbtenice...
Ampak kupil sem ga nazaj,
v marketu.

Čovek melanholičnog temperamenta

2008-02-10T23:43:00.000+01:00

"Čovek melanholičnog temperamenta malo polaže na to što misle drugi, šta je po njihovom mišljenju dobro i istinito, on se oslanja jedino na svoj sopstveni sud. Pošto kod njega motivi dobijaju karakter principa, teško ga je skrenuti na druge misli; njegova postojanost se ponekad izvrgava u tvrdoglavost. Na promenu mode gleda ravnodušno, a na njen sjaj s prezrenjem. Prijateljstvo je uzvišeno i zato odgovara njegovoj prirodi. On može ponekad da izgubi nekog nestalnog prijatelja, ali ovaj njega neče tako lako izgubiti. I samu uspomenu na ugaslo prijateljstvo on i dalje poštuje. Govorljivost je lepa, misaona ćutljivosti je uzvišena. On je dobar čuvar svojih i tuđih tajni. Istinoljubivost je uzvišena, i zato on mrzi laž i pretvaranje. Visoko ceni dostojanstvo ljudske prirode. Ceni samoga sebe i u čoveku gleda biće koje zaslužuje poštovanje. Ne podnosi izopačenu poniznost, njegove plemenite grudi dišu slobodno. Gnusni su mu svi lanci, počev od pozlačenih koji se nose na dvorovima, do onih od teškog železa kojima suokovani robovi na galijama. Strog je sudija sebi samom i drugima, i često je sit i sebe i sveta.
Ako se ovaj karakter izrodi, ozbiljnost naginje seti, odanost - zanesenjaštvu, slobodoljublje - entuzijazmu. Uvredba i nepravda pale u njemu osvetoljubivost. tada ga se treba čuvati. Opasnost prkosi, a smrt prezire. Ako se njegovo osećanje izopači i ako mu nedostaje umne bodrosti, zagaziće u pustolovstvo, nadahnuća, prikazanja, iskušenja. Ako je razum još slabiji, izgubiće se u bizarnostima - snoviđenja, slutnje i znamenja. U opasnosti je da postane sanjar ili čudak."
Imanuel Kant - O lepom i uzvišenom

Jah... Te dni namesto, da bi študiral obvezno literaturo me je zvleklo na stranpota in sem pristal pri branju Kantovega eseja o lepem in vzvišenem. Ena izstopajoča stvar je tale citat, katerega sem enostavno moral izpostaviti, kajti v njem se prepoznam.

Priporočam branje; Imanuel Kant - O lepom i uvzvišenom! Btw: seveda v jeziku našega bratskega naroda, ker je v maternem tako jebeno prostodostopno.

razgovarajmo o tome...

2008-02-02T22:33:00.000+01:00

Pred kratkim sem čisto by the stranska pot slišal nekaj tonov določene pesmi in ker me je resnično zdrmala sem porabil preveč časa(namesto, da bi študiral), da jo najdem... Ratalo mi je... Gre za hrvaško skupino zvano "Radost!".
Nekakšen lahkoten~melo~pop z pridihom rocka me je čisto zasvojil- pa še cede so izdali, ki pa ga še nisem dobil v svoje roke ( pride pride prideeee :D)...

Linkeci:
myspace
last.fm

priporočam čekiranje - možen tudi zastonjski download komadov :D

3 letni časi

2008-01-28T23:31:00.000+01:00

kaj mi bo velika ljubezen
ko živim na dveh kvadratih
konstantno pijan hočem bit trezen
kakopak ostanem pred vrati

prvo sapo poleti zajel
padel jeseni
razpel krila zimi
ne bom brez pomladi letel

kaj mi bo velika ljubezen
čakam in povem o tem trezen
nočem tako živet
hočem v'letu umret

Dežela

2008-01-27T20:42:00.000+01:00

"Skrij se če se lahk
prihaja folk z dežele ubijajo z nasmeški
so kot morsko dno prekrito z ježki
nad gladino zgleda vse lepo in prav
morš it v globino da bi resnico spoznou"

Ico Lumbago, Samo Boris in Valterap - Dežela (download)

Pochutje

2008-01-27T10:55:00.000+01:00

Takshno, da poslusham tole pesmico...

kako si dobra ko se poskušaš upirat in upaš da ti ne bom verjel
ko skrbno skrivaš svoje misli ne bom ti jih vzel
dosti prelepa da bi bla hudobna kot hočeš bit
mogoče sva si prepodobna da te ne bi razumel

ne skrivaj se ne morem več
ne beži mi rad bi probal s tabo umret
ne dvomi zdaj nimam moči da bi lagal
ne umikaj se rad bi te samo držal

Homo sapiens "zvezdivicius"

2008-01-24T22:07:00.000+01:00

To, da je dejansko lahko zvezda vsak posameznik ni tako strah zbujajoče kot ta vrojena oziroma vzgojena želja ali bolje rečeno tendenca po „biti zvezda“. Ljudstvo je tako potrebno življenja, ki se ga izkoreninja iz dneva v dan, da ga išče med odpadnimi deli, ki niso nič drugega kot odpadle, zarjavele in plehke ideje. Biti zvezda pomeni biti viden le ponoči, namreč podnevi je sonce presvetlo in tako prevzame vse »zasluge« za učinek svetlobe(življenja). Dejansko lahko zvezda kot zvezda obstaja le ponoči, ko narod spi - „komira“. Poraja se sila enostavno vprašanje; zakaj se namesto samemu sebi naša pozornost, spoštovanje in navsezadnje čas posveti zvezdi in tako s tem povzročimo eskalacijo statusa heroja/zvezde. Oder je postavljen, režiser pa je vsak zase ob tem pa dodam, da mora tudi veljati ideja vzročnosti.
Poudariti moram dejstvo, da zvezdništvo ni nič drugega kot proces dehumanizacije na fundamentalni ravni – v medijih vidimo te podobe »zvezd« kot perfektnih ljudi; ljudi kateri so privlačni, urejeni, katerim se ni potrebno urejat, ker je njihova podoba pač »ujeta«, ni jim potrebno urejati nohtov, ni jim potrebno skrbeti za jutri – simbolizirajo to, kot jaz pravim »celotnost vsega«. S tem pa mislim na to celovitost življenja, ki je ponujeno na pladnju, katerega bi vsi radi videli in ravno zato de facto obstaja – lep primer so ZDA z njihovim „american dream“ življenskim stilom, ki se strahovito globalizira.
Zvezdništvo krmimo na ta način, ko ga iščemo in ker je iskanje resnice pač resnica sama vemo koliko je ura; če si še sposodim sistemsko teorijo, da lažje naslikam svoje misli – življenje je sistem katerega vsi elementi se sestojijo iz stekla – ravno po zaslugi koncepta zvezdništva. Če si sposodim besede slovenskega glasbenika Miha Blažiča alias N'Toka: „vse stvari so iz stekla – krhke, prozorne / pesek v peščeni uri, črtasto obzorje / mafijski pogledi, temne šipe limuzine / optične prevare in napačne dioptrije.“
S tem ko iščemo lastnost človeškosti, našo bitnost izven nas samih, ustvarjamo ta fenomen zvezdništva – utapljamo se v kozarcu vode, kajti že na ravni samega fenomena smo v (pre)plitkih vodah. Obstoj ureditve življenja kot življenja zvezd je samoobstojen in vse kar potrebuje je pasivnost, katero pa bi lahko izvažali kar v „medzvezdje“. Prišli smo do te stopnje, da se je evolucija izenačila z envolucijo in tako nismo sposobni biti uvidevni do samih sebe. Takrat pa, ko se človek sprašuje o tem nastajajočem vesolju v samem človeku, se vse praktično zanj šele začne. Tendenca eksistence je takšna: ubij se ali pa boš ubit.
Svojo omejeno sposobnost zapolnitve samega sebe je pač težje zapolniti ravno zaradi omejenosti. Zakaj enostavno nebi izvažali sebe(kar nas je) v to neskončno praznino izven nas, ki se odpira s fenomenom zvezdništva. In ne, ni „Tom Jones“ le človek, človek je le „Tom Jones“. Bodi zvezda, tudi ti lahko nosiš etiketo.

Proti

2008-01-24T14:52:00.000+01:00

izdahnem
ali duša ne živi
zamahnem
bojda život duši
v ustvarjanju resnice obstaja
iskanje ni pot
‘prašanje kraja se v času poraja
razum je top

umiranje je obstoj
smrt biti je pogoj
prišel da grem
bil in bom
on je sem
in vse so duše Sveta
v istem izviru doma

zrcalo je izvor
tam duša vidi telo
al pa ono vidi njo
in tukaj onkraj
in onkraj tukaj
steklo je prodor

vidim kar vem
videl sem preveč
ne verjamem več očem
useen' nočem preč
naj raje Bog bo slep

štiri
hic et nunc
dva
ena je nič