I can't excape myself

Aletheia

Zanemaril sem bloganje. Da.

Ha, spet v akciji. Sartre, Gnus, prebral in dostojno naštudiral. Zelo bolje razumem, pa čeravno sem potreboval 5 ur, da sem napisal 604 besede na temo eksistencializma. K osebi...

Jutri bom spisal analizo do konca, zadnje popravke vnesel tekom vikenda, ko se bom posvečal finalnim delom seminarja iz filozofije vzgoje.

Blodim.

Raztresen sem, nekoliko naključen, čustvujem: ljubim, sovražim. Predvsem prvo.

Jutri bi najraje bil doma, ker se mi zdi, da bo stanovanje prazno. Tudi z mano bi ostalo prazno, ker verjetno nebi delal... Bom pa zato v Izoli sarmiral in narezkoval v fini in srednje ozki družbici. Z njo bom, to je važno.

Raztresen...

24 metrov / novice noči

Hja... Stara težava, ki jo posedujem. Ni se mi uspelo naučiti ene preklete zgodovine nove Evrope; kot da bi bila stvar preveč simpl za mojo izprijeno glavo :?
Urgentno razčistiti zadeve sam s sabo, kajti invazija za biti je datirana 8.septembra. Toliko o treznosti... Odgovoren do sebe je bit težje kot odgovoren do vseh ostalih(poketepok?!). Moja rit je trenutno polna biksranja: prepoznavam svoje neodgovorno ponašanje tičoč se dane teme, ki se je ponovila že drugič in čas je, da naredim poteze primerne tej ugotovitvi: grem v knjižnico po knjigo!

Ob 12:30 grem na radio, potem me čaka ponovitev za drugi izpit za katerega študij je štimal dostojno in ga pričakujem opravljenega.

Danes se bom, malo, kazensko maltretiral in si bom skušal omejevat misel nanjo... Odlaufal kakšnih osem kilometrov, iz čiste jeze do samega sebe... Mogoče bom celo Bacha poslušal!

Gospa Soseda se je spokojno sprehodila po stopnicah, nebo je polno žvrgolečih pikic; in medtem ko razmišljam kaj je bolj plastično, golob ali nadstrešek po katerem le-ta stopiclja, prebiram nekaj o reifikaciji...

O normalnem, ki predpostavlja nenormalno.

Četudi se ne ve natančnega odgovora, pa v celoti zadošča že zavest o vprašanju. Hrbtenica ni zato, da jo upogibamo; kot tudi kolena niso, da na njih klečimo – lahko pa hodimo pokonci z jasno, artikulirano mislijo…

MAR MIRNO SPIŠ EVROPEJEC?

OKROGLA MIZA V KLUBU CANKARJEVEGA DOMA

V petek, 5. junija 2009, ob 19. uri.

Javljamo se iz neposredne bližine vazalsko brbotajočega kotla kravjih kupčij. Dvigujemo pogled … Kolektivne sanje – bodo. Črni biseri – bodo. Tovarišica z nageljnom – bo. Tovariš knjigovodja − bo. Metafora − bo. Varčevanje z energijo − bo. Čokoladni preliv − bo. Zgodovinski spomin − bo. Splošna katastrofa − bo. Kompromis z upognjeno hrbtenico − bo. Dom kulture − bo. Olimpijski sneg − bo. Brezpogojne kapitulacije − ne bo. Dovolj je.

Kako sploh lahko ponovno in pravzaprav tako hitro iz enega
enoumja, socialrealističnega, zapademo, preskočimo, zablodimo
v drugo, enoumje »evrofilije«, evroideologije ali evrorežima?
Enoumje je v resnici po definiciji le eno, gre za različne
pojavne vsebine, ki pa delujejo na istih principih dominacije in
izključevanja. Še posebej, ko smo se v naših krajih nedolgo tega
uprli in osvobodili enega režima in diktata; in glej, že takoj ga
zamenjamo z drugim!

Elena Pečarič v EUtropiji

Kako se je torej moglo zgoditi, da je v tako neenakem boju
zmagal David proti stokrat močnejšemu Goljatu? Kako je
lahko prepričljiva javnomnenjska večina v šestih mesecih
docela splahnela in so nasprotniki dobili prepričljivih 55 % v
Franciji in 63 % na Nizozemskem? Je množice popadla nenadna
zaslepljenost? So se pustile naplahtati populizmu in demagogiji,
so privreli na dan nacionalistični egoizmi?
Dejansko se je zgodilo prav nasprotno.

Mladen Dolar v predgovoru k EUtropiji

Ljudski volji bodo jadra razpeli Elena Pečarič, Mladen Dolar, Jože Mencinger, Ervin Hladnik Milharčič in Slavoj Žižek.

Kdaj natanko? V petek, 5. junija 2009, ob 19. uri. Kje le? V Klubu Cankarjevega doma.

Trditve v okornih določbah bo za iskanje minljivega bistva menjala Tjaša Koprivec.
V pričakovanju revolucije vam želimo miren sen.

O razmerjih dandanes...

Vsi bi radi bili nekdo, nihče pa nima volje biti on sam/ona sama.